DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014023
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 212.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo skupaj z odločitvijo o glavni stvari (vse z dne 12. 6. 2015) in glede na to, da je predlog predlagatelja zavrglo, to pomeni, da verjetnost terjatve ni izkazana. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, ni podan primarni pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke – nevložitev odgovora na pripravljalno vlogo tožeče stranke – priznana dejstva
Tožencu je bila poslana tožnikova pripravljalna vloga, hkrati pa je bil opozorjen na posebna pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. Toženec odgovora na pripravljalno vlogo tožnika ni podal, kar glede na posebne določbe postopka v sporih majhne vrednosti smiselno pomeni, da se v pripravljalni vlogi zatrjevana dejstva štejejo za priznana.
pravdni stroški – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za pravdo – napotitev na pravdo
Res je, da v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo.
Podlaga za povračilo izvršilnih stroškov je materialnopravna določba 38. člena ZIZ. Ta v petem odstavku nalaga dolžniku obveznost, da stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, povrne upniku, ta pa je v 2. točki 16. člena ZIZ označen kot oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe in zavarovanja. Predmetni izvršilni postopek ne teče na zahtevo zastavne upnice in zastavna upnica po določbi 16. člena ni stranka, temveč upravičenka do poplačila, zanjo pa materialnopravna določba 38. člena ZIZ ne določa, da ji je dolžnik dolžan povrniti izvršilne stroške.
SPZ člen 120, 120/2, 252. SZ-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 169, 180, 180/2, 180/3, 194, 194/4, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3.
etažna lastnina - zakonito stvarno breme - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Na podlagi 120. člena SPZ nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ).
etažna lastnina - etažni lastnik - stroški upravljanja - vzdrževanje stavbe - prodaja posameznega dela - sprememba lastništva - obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja
Obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe (lastnik odgovarja subsidiarno po petem odstavku 24. člena SZ-1) ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice, zato je tožeča stranka plačilo vtoževanih stroškov neutemeljeno uveljavljala od tožene stranke, ki je sicer pri spornem poslovnem prostoru v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica. Pri tem sploh ni pravno pomembno, da pogodbeni stranki omenjene prodajne pogodbe nista dali soglasja notarki za izvedbo zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, temveč je pomembno, da so bili pred vložitvijo predmetne tožbe izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 17. člena SZ-1.
ZJSRS člen 28, 28/3. ZFPPIPP 131, 132, 390, 390/2.
preživninska terjatev - nadomestilo preživnine - subrogacija - postopek osebnega stečaja - prednostna terjatev
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Sklad, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni.
plačilo plače - regres za letni dopust - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave
ZPP v tretjem odstavku 338. člena določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ker tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka oziroma ne navaja, da je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
pravna opredelitev prekrška – vozniško dovoljenje – uporaba določb, veljavnih v času izdaje vozniškega dovoljenja
Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu je bilo sicer res vezano na opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, vendar pa takšen opis prekrška izpolnjuje znake prekrška iz šestega odstavka in ne osmega odstavka 50. člena ZVoz, glede na to, da je obdolženi vozil motorno vozilo z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je sicer potekla, vendar pogoj za njegovo podaljšanje ni bila predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, pač pa dokazilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/7.
ustavitev postopka - umik tožbe - stroški postopka - uspeh v postopku
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnica v konkretnem sporu ni uspela in da mora zato toženi stranki povrniti stroške postopka. V obravnavanem primeru je stečajni upravitelj od terjatev, ki so predmet tožbenega zahtevka (plačilo odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, dodatek za delovno dobo, nadure, odškodnina za neizrabljen dopust, stroški sodnega postopka), priznal 576,03 EUR odškodnine za neizkoriščen odpovedni rok in ni prerekal vseh prijavljenih terjatev tožnice. V tem delu je tožnica umaknila tožbeni zahtevek. Stečajni upravitelj je tako priznal del prerekane terjatve, kar pomeni, da je v tem delu tožena stranka izpolnila zahtevek (čeprav bo priznana terjatev poplačana kasneje v okviru stečajnega postopka), oziroma da je tožnica s tem delom tožbenega zahtevka uspela. ZPP v 158. členu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V primeru delnega umika tožbe zaradi priznanja terjatve v stečajnem postopku je treba šteti, da je tožena stranka delno izpolnila zahtevek, kar pomeni, da tožnici posledično ni mogoče naložiti v plačilo vseh stroškov tožene stranke, saj ni mogoče šteti, da v pravdi ni v celoti uspela.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca (112. člen ZDR prenehalo 3. 8. 2012), tožnik pa je zahtevo na Javni jamstveni in preživninski sklad RS vložil 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno. Tožnik tudi sicer ne more pridobiti pravic po ZJSRS zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
Skladno s 335. členom ZPP mora vsaka pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika je bistvena sestavina pritožbe in je pritožba, ki podpisa nima, nepopolna. Ker je tožnica vložila pritožbo, ki ni bila lastnoročno podpisana, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nepopolno (1. odstavek 343. člena ZPP).
Tožeča stranka je z nasprotno tožbo uspela v celoti, zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da je dolžna povrniti pravdne stroške, nastale tudi po nasprotni tožbi. Ker pa je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, tako za vložitev tožbe kot vložitev odgovora na nasprotno tožbo, je tožena stranka dolžna plačati priznane pravdne stroške na račun Delovnega sodišča.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 405. ZPIZ-2 člen 390.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost - pokojninska doba
Tožnik, ki je do 31. 12. 2012 dopolnil 59 let in 6 mesecev starosti in 39 let, 9 mesecev in 27 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogojev po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1 (58 let starosti in 40 let pokojninske dobe) niti po 2. odstavku istega člena (starost 63 let in 20 let pokojninske dobe) za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
stroški postopka - stroški za zastopanje pooblaščenke na naroku za mediacijo - postopek mediacije
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki napačno prisodilo stroške za zastopanje pooblaščenke na naroku za mediacijo. Mediacija je prostovoljen in tajen postopek in če se stranke niso drugače sporazumele, vsaka nosi svoje stroške, skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih deležih, kot določa ZMCGZ. Ker postopek mediacije ni del sodnega postopka, stranki, ki je v sodnem postopku izgubila, ni mogoče naložiti, da krije stroške postopka mediacije nasprotne stranke, saj ne gre za sodne stroške in še toliko manj za potrebne stroške postopka.
tožba - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodno varstvo
ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da lahko zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-1, 156, 156/4, 156/5, 158, 158/1. ZDR člen 6, 97, 98.
premestitev - javni uslužbenec - organizacijski razlog - sprememba akta o notranji organizaciji - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je s spremembo akta o sistemizaciji ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, kar predstavlja zakonito podlago za njeno premestitev iz poslovnega razloga po 1. točki prvega odstavka 149. člena ZJU. Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Glede na to, da je tožena stranka z reorganizacijo ukinila službo in z njo delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, tožnico pa s tega
delovnega mesta premestila na drugo delovno mesto v novo ustanovljeni službi, je bil v obravnavanem primeru podan organizacijski razlog za njeno premestitev in ta ni bila izvedena z izključnim namenom znižanja osnove plače, kot je zatrjevala tožnica. Tudi dejstvo, da je bil glavni motiv za izvedbo organizacije znižanje stroškov dela pri toženi stranki, še ne pomeni, da je bila premestitev tožnice nezakonita. R
acionalizacija poslovanja, ki zasleduje (tudi)
znižanje ravni plač, je lahko podlaga za drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca (112. člen ZDR) prenehalo 3. 8. 2012. Zahtevo na jamstveni sklad je tožnik vložil 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgla kot prepozno. Tožnik pa tudi v primeru, da bi bila njegova zahteva pravočasna, ne bi mogel pridobiti pravic po ZJSRS, ker mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu (le) delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.