DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014023
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 212.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo skupaj z odločitvijo o glavni stvari (vse z dne 12. 6. 2015) in glede na to, da je predlog predlagatelja zavrglo, to pomeni, da verjetnost terjatve ni izkazana. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, ni podan primarni pogoj za izdajo začasne odredbe.
Upnik mora zahtevo, da mu dolžnik povrne stroške podati v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in mora v njej opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. Sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
pravdni stroški – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za pravdo – napotitev na pravdo
Res je, da v primeru toženčeve pripoznave zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari) tožnik plača tožencu potrebne stroške postopka, in ne obratno, vendar še ob nadaljnjem pogoju, da toženec ni dal povoda za tožbo. Ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen, saj je bil tožnik na pravdo napoten v zapuščinskem postopku zaradi toženčevega nestrinjanja z njegovo zahtevo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070941
URS člen 25. ZST-1 člen 34, 34/5, 34a. ZPP člen 363, 363/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ sklep o zavrnitvi ugovora ‒ pravica do pritožbe zoper sklep ‒ pravica do pravnega sredstva
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Podlaga za povračilo izvršilnih stroškov je materialnopravna določba 38. člena ZIZ. Ta v petem odstavku nalaga dolžniku obveznost, da stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, povrne upniku, ta pa je v 2. točki 16. člena ZIZ označen kot oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe in zavarovanja. Predmetni izvršilni postopek ne teče na zahtevo zastavne upnice in zastavna upnica po določbi 16. člena ni stranka, temveč upravičenka do poplačila, zanjo pa materialnopravna določba 38. člena ZIZ ne določa, da ji je dolžnik dolžan povrniti izvršilne stroške.
SPZ člen 120, 120/2, 252. SZ-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 169, 180, 180/2, 180/3, 194, 194/4, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3.
etažna lastnina - zakonito stvarno breme - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Na podlagi 120. člena SPZ nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ).
etažna lastnina - etažni lastnik - stroški upravljanja - vzdrževanje stavbe - prodaja posameznega dela - sprememba lastništva - obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja
Obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe (lastnik odgovarja subsidiarno po petem odstavku 24. člena SZ-1) ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice, zato je tožeča stranka plačilo vtoževanih stroškov neutemeljeno uveljavljala od tožene stranke, ki je sicer pri spornem poslovnem prostoru v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica. Pri tem sploh ni pravno pomembno, da pogodbeni stranki omenjene prodajne pogodbe nista dali soglasja notarki za izvedbo zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, temveč je pomembno, da so bili pred vložitvijo predmetne tožbe izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 17. člena SZ-1.
ZJSRS člen 28, 28/3. ZFPPIPP 131, 132, 390, 390/2.
preživninska terjatev - nadomestilo preživnine - subrogacija - postopek osebnega stečaja - prednostna terjatev
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Sklad, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni.
pravna opredelitev prekrška – vozniško dovoljenje – uporaba določb, veljavnih v času izdaje vozniškega dovoljenja
Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu je bilo sicer res vezano na opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, vendar pa takšen opis prekrška izpolnjuje znake prekrška iz šestega odstavka in ne osmega odstavka 50. člena ZVoz, glede na to, da je obdolženi vozil motorno vozilo z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je sicer potekla, vendar pogoj za njegovo podaljšanje ni bila predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, pač pa dokazilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - prenehanje delovnega razmerja - brezposelna oseba
Tožniku je med začasno nezmožnostjo za delo dne 23. 5. 2013 prenehalo delovno razmerje in s tem tudi obvezno zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Z uveljavitvijo ZUJF-a z dnem 31. 5. 2012 je ukinjena pravica brezposelne osebe do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo in s tem hkrati podlaga za ugotavljanje bolniškega staleža. V skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ pa je zavarovancu, ki mu med trajanjem zadržanosti od dela preneha delovno razmerje, nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Tožniku je zato začasno nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela mogoče priznati le do 23. 6. 2013, to je še največ 30 dni po 23. 5. 2013, ko mu je prenehalo delovno razmerje.
ZDR člen 6, 6a, 45, 45/1, 45/2, 45/4. ZJU člen 1, 1/1, 15, 15/1. OZ člen 131. ZZ člen 48, 48/1, 50, 50/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (nesklicevanje sestankov strokovnega sveta in nesestavljanje zapisnikov, odločitev mimo tožnika v določenem primeru, neaktivnost pri reševanju pritožbe v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu, zahteva po osebnem dvigu diplome, neodobritev službenih poti in neodobritev dopusta) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Od tega, ali imajo tožniki v drugi zadevi P 1, kot etažni lastniki, pravico na nepremičninah (ki so predmet tudi te pravde) kot skupnih delih stavbe, je odvisno tudi, ali je mogoče tožbenemu zahtevku tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe za te nepremičnine ugoditi, saj je mogoče s skupnimi deli razpolagati le takrat, kadar se istočasno razpolaga tudi s posameznim delom iz etažne lastnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083737
OZ člen 168, 174, 175. ZD člen 142. ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - izgubljeni zaslužek - renta - pravno nasledstvo v pravdi - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - omejitev odgovornosti dediča - sprememba prisojene odškodnine - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - založitev predujma za izvedenca
Pri zahtevkih zaradi izgube zaslužka in dosojo odškodninske rente dokazne ocene ni moč graditi drugače, kot na hipotetičnih predvidevanjih. Takšno predvidevanje lahko sodišče opravi le z razlago življenjsko logičnega sosledja dogodkov, pri čemer upošteva človeka z lastnostmi, kot jih zatrjuje tožeča stranka, in splošno znana dejstva. S stopnjo prepričanja tu dejstev ni mogoče ugotoviti, pač pa se upošteva večja stopnja verjetnosti.
spor majhne vrednosti – pravočasno navajanje dejstev – priznana dejstva – obrazloženo prerekanje dejstev
Dejstva, ki jih nasprotna stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Da bi se sodišče sploh spustilo v presojo dokazov, predlaganih v zvezi s tem dejstvom, bi ga torej morala tožena stranka najprej prerekati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082613
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190. ZPP člen 215.
vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino tretje osebe - neupravičena obogatitev - obogatitveno pravilo - prehod koristi - povečana vrednost nepremičnine ob izselitvi - vrednost vlaganj - materialno dokazno breme
V odnosu tožnika do prvotoženke bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je šlo za vlaganja zakoncev v času njune zakonske zveze in le-te presojati na podlagi določb ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakonci, določbe OZ (ali pa tudi določbo člena 210 ZOR glede na čas vlaganj) pa v odnosu do drugega toženca.
Iz pravila o neupravičeni obogatitvi izhaja obogatitveni pristop, pri katerem ni bistveno, koliko je prikrajšanec vložil (tožnik pa zatrjuje le-to), ampak za koliko je okoriščenec z vlaganjem okoriščen. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do nujnih pogojev za neupravičeno pridobitev. Ob tem je potrebno upoštevati, da je predpostavka za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve prehod koristi. Tako je relevantna vrednost morebitna povečana vrednost nepremičnine ob izselitvi tožnika in ne vrednost samih vlaganj v času, ko so bila obnovitvena dela izvedena.
Sodišče je nepravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi breme tisti, ki zatrjuje in v konkretnem primeru je to tožnik glede trditev, ki substancirajo njegov zahtevek tako po temelju kot po višini. V kolikor temu bremenu ni zadoščeno, ni dopustna poenostavljena porazdelitev višine med vse stranke, saj to nima pravne podlage.
Glede na to, da je storilec svoje premoženjsko stanje oziroma možnosti za plačilo takse lahko predstavil šele v roku za pritožbo zoper izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče takšen predlog štelo kot pravočasno pritožbo zoper odločitev o naloženih stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in ji, ker je vlogi priložil tudi dokazilo – odločbo centra za socialno delo iz katere je razvidno, da storilec izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči v višini minimalnega dohodka (269,20 EUR mesečno), ugodilo.
prehod obveznosti - subsidiaren dolžnik - dopolnilni izvršilni naslov
Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.