stečajni postopek – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – način prodaje
Zgolj hipotetična možnost, da bi bila dosežena višja prodajna cena v primeru prodaje na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene, ne opravičuje predlagane spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083148
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/2.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Pritožba cilja na določbo 83. člena OZ oziroma na razlagalno pravilo, ki velja v primerih, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke. Omenjena zakonsko predvidena razlaga se (izrecno) nanaša le na nejasna pogodbena določila (določila splošnih pogojev). Katera (uporabljena) pogodbena določila, ki so relevantna za odločitev v obravnavani zadevi, naj bi bila nejasna, ni razvidno (niti pritožba tega ne pojasni).
ZST-1 člen 5, 5-1, 13, 13/1, 34, 34a, 34a/3. ZPP člen 324, 324/4, 331, 331/1.
vsebina plačilnega naloga - obrazloženost plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna odločba - nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Plačilni nalog ni sodna odločba, zato pri obliki in vsebini plačilnega naloga ni mogoče izhajati zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa. Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse – ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev, temveč le prestavlja časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - običajen način izpolnitve - asignacija
Oblika ali način izpolnitve obveznosti med strankama ne more biti neobičajna, če stranki takšno obliko ali način izpolnitve predhodno predvidita in določita ob sklenitvi pogodbenega razmerja.
Primerjava med izpolnitvijo na običajen način in poslovnimi običaji, uzancami in prakso, vzpostavljeno med strankama, pride v poštev takrat, ko stranki glede določenega načina izpolnitve obveznosti pogodbeno nič ne uredita, saj poslovni običaji, uzance in praksa med strankama po naravi stvari služijo le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja.
ZFPPIPP člen 200, 200/4, 221b, 221e, 221e/2, 221e/3, 221g. ZGD-1 člen 527.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – uporaba pravil o prisilni poravnavi – odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave – povezana družba – ožje povezana oseba
Tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave se na podlagi 221.b člena uporablja 4. odstavek 200. člena ZFPPIPP, po katerem upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.
SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073574
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 301, 301/7, 305, 306.
odlog plačila sodne takse – nedovoljene pritožbene novote – standard nezakrivljenosti – sodna taksa kot procesna predpostavka za odločanje o tožbi na ugotovitev prerekane terjatve in ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do sodnega varstva – okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse
V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožeča stranka z morebitno novo tožbo ne bo mogla doseči odločanja sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da po poteku tega roka upnik oziroma tožeča stranka ne more več sodno uveljaviti svoje terjatve in ločitvene pravice. S tem pa izgubi ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0073575
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 105a, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 301, 301/7, 305, 306.
odlog plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - standard nezakrivljenosti - sodna taksa kot procesna predpostavka za odločanje o tožbi na ugotovitev prerekane terjatve in ločitvene pravice - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - pravica do sodnega varstva - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse
V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožeča stranka z morebitno novo tožbo ne bo mogla doseči odločanja sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Po poteku tega roka upnik oziroma tožeča stranka ne more več sodno uveljaviti svoje terjatve in ločitvene pravice. S tem pa izgubi ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
ZDavP-1 člen 131, 13/2. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 145, 145/9, 146, 146/1, 146/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2, 197/3.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - ureditev po zdap-1 in zdavp-2
Stališče, da seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru ni izvršilni naslov za sodno izvršbo, je napačno. To stališče namreč izhaja iz sodne prakse,2 ki je temeljila na ZDavP-1, kateri se je uporabljal od 01.01.2005 do 31. 12. 2007 in med taksativno naštetimi izvršilnimi naslov v drugem odstavku 131. člena ni vseboval seznama izvršilnih naslovov. Medtem pa je z uveljavitvijo ZDavP-2 vstopila v veljavo nova ureditev, v okviru katere je v skladu z 9. točko 145. člena in drugim odstavkom 146. člena seznam izvršilnih naslovov izrecno opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo.
ZST člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZFPPIPP člen 301, 301/7, 305, 306.
odlog plačila sodnih taks – pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks – napačni podatki v bilanci stanja – premoženje ne omogoča takojšnje pretvorbe v denar – pravica do sodnega varstva
Sodišče lahko po uradni dolžnosti preveri resničnost strankinih navedb v izjavi o premoženjskem stanju, nikakor pa ni dolžno stranke pozivati, da naj sama dopolni svoj predlog tako, da mu bo mogoče ugoditi. Stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, se mora sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev predlogu.
Na tožeči stranki je bila dolžnost, da v primeru, da njeni podatki iz bilance, ki jo je sama sestavila, slaba dva meseca kasneje ne držijo več, to pojasni v predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks. Tega ni storila, niti ob predložitvi izjave o premoženjskem stanju, za kar je odgovorna sama, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili pač na voljo.
Sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo dejstva, da gre za premoženje, ki ne omogoča takojšnje pretvorbe v denar, ki ga tožeča stranka potrebuje za plačilo sodnih taks. Pri tem je višje sodišče upoštevalo, da je sodišče prve stopnje o enakem predlogu odločalo v treh zadevah, v katerih sta udeleženi isti pravdni stranki, pri čemer je tožena stranka v stečaju, skupna vrednost sodnih taks za tožbe, ki je bila naložena v plačilo tožeči stranki, pa znaša 10.483,00 EUR, pa tudi dejstvo, da v primeru, da plačilo sodnih taks ne bo odloženo, tožeča stranka ne bo mogla uveljaviti ustavne pravice do sodnega varstva.
ne ultra alterum tantum - zamudne obresti dosežejo glavnico - načelo formalne legalitete - materialnopravni pobot - prenehanje terjatve
Če bi zapadle in neplačane zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še v času veljavnosti 376. člena OZ dosegle glavnico, ko bi torej po samem zakonu prenehale teči, jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek. OZ-A namreč izrecne prehodne določbe, ki bi povedala na katera obligacijska razmerja se sprememba nanaša, nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063180
URS člen 23. ZPP člen 108, 108/6, 180, 181, 181/2, 274, 274/1, 285, 286b. ZFPPIPP člen 305, 305/1.
spor majhne vrednosti – pravica do sodnega varstva – pravica do meritorne odločitve – procesne predpostavke – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – formalne pomanjkljivosti – pozivni sklep – oblikovanje tožbenega zahtevka – tožba na plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – pravna korist – dopustnost ugotovitvene tožbe – materialno procesno vodstvo – načelo dispozitivnosti
Pravica do sodnega varstva sicer res pomeni pravico do meritorne odločitve, procesne predpostavke, kamor sodi tudi razumljivost in popolnost tožbe, pa to pravico omejujejo. Vendar pa omejitve niso nujno nedopustne, temveč so takšne le tedaj, ko ne ustrezajo načelu sorazmernosti.
Pozivna dolžnost sodišča je omejena na odpravo formalnih pomanjkljivosti, kamor sodi tudi formalna nepopolnost tožbe v smislu določbe 180. člena ZPP kot predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je stvar stranke, saj sodišče ob upoštevanju načela dispozitivnosti tega ne sme storiti namesto nje in zato ni dolžno v pozivnem sklepu navesti konkretne zakonske podlage, v skladu s katero naj tožeča stranka dopolni tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083169
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 443, 443/1, 453, 458, 458/1. OZ člen 131, 311, 313, 315.
spor majhne vrednosti – upravnik – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pobotni ugovor – nesklepčnost pobotnega ugovora – odškodninska terjatev – protipravno ravnanje – konkretizacija dolžnostnega ravnanja upravnika – pritožbene novote – ugovor prenehanja obveznosti – pobot – materialnopravno pobotanje – splošni pogoji – pobotna izjava – pogoj vzajemnosti
Do materialnopravnega pobotanja pride, če je pobotna izjava dana med strankami zunaj pravde. Lahko učinkuje tudi v pravdi. Iz njega namreč izvira ugovor izpolnjene obveznosti. Da pa ga sodišče lahko upošteva, morajo biti najprej izpolnjeni pogoji iz 311. člena OZ. Če niso, pobotna izjava ene od strank za materialnopravni pobot ne zadošča.
Stranki praviloma lahko pobotata le svoji medsebojni terjatvi. Pobotanje s tujo terjatvijo je izjema, dopustna le pod zakonskimi pogoji (313. in 315. člen OZ), ki v obravnavani zadevi niso bili niti zatrjevani.
ustavitev izvršilnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom - pravočasna prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni sklep o preizkusu terjatev - pravnomočnost (dodatnega) sklepa o preizkusu terjatev
ZFPPIPP v 392. členu določa posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v skladu s katerimi se „prepozno“ prijavljene terjatve, torej tiste terjatve, ki so bile prijavljene po poteku tri mesečnega roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev (prvi odstavek 392. člena ZFPPIPP). V skladu z jasno in izrecno določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, lahko sodišče po navedeni določbi postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, oziroma dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je preizkus terjatev seveda sploh opravljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0063179
ZZavar člen 221, 223, 224, 225, 225/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju – posredovanje pri sklepanju in obnovi zavarovalnih poslov – obveznost plačevanja provizije – odpoved pogodbe – posredniška pogodba z zavarovalcem – pisen dogovor med naročnikom in posrednikom – argument po nasprotnem razlogovanju – zavarovalna premija – administrativni del premije – stroški zavarovalnega posrednika – pooblastilo dano posredniku – poslovni odnos med posrednikom in zavarovalnico – višina premije – soglasje volj – poslovni običaji – splošna poslovna praksa
Zavarovalnica morebitne stroške provizije za posredovanje vračuna v višino premije, premijo pa plača zavarovalec. Tega ne spremeni dejstvo, da je med zavarovalnico in posrednikom sklenjena pogodba, kjer je določeno, da v primeru sklenitve zavarovalnega posla zavarovalnica posredniku plača provizijo. To samo pomeni, da se posrednik z naročiteljevim pooblastilom dogovori z zavarovalnico o strošku svojega dela, ki mu ga ob sklenitvi ali obnovi zavarovalnega posla plača zavarovalnica, črpa pa ga iz premije, ki jo plača zavarovalec.
Zavarovalnica nima zakonske obveznosti, da avtomatično plačuje provizijo posredniku, ko pride do sklenitve zavarovalnega posla, pri katerem je posrednik posredoval za naročnika (zavarovalca). V tem primeru je posrednik upravičen do plačila provizije s strani zavarovalca, o čemer pa se morata izrecno in pisno dogovoriti. Posrednik deluje po pooblastilu (naročilu) zavarovalca. Smiselno je, da mora zavarovalec, ki si izbere posrednika, računati na to, da bodo s posredovanjem nastali dodatni stroški (provizija oziroma honorar).
V primeru, da posrednik in naročnik (zavarovalec) nista izrecno in pisno določila plačila za posredovanje, se posrednik glede svojega plačila za posredovanje, ki ga bo plačal zavarovalec v obliki višine premije, dogovarja (oziroma se je dogovoril) z zavarovalnico. Naročnik tako pooblašča posrednika, da mu stroške posredovanja izplača zavarovalnica, na način, kot je z njo dogovorjen, kar pa se bo de facto poznalo v višini premije v njenem administrativnem delu.
Ni videti pravne podlage, zakaj sklenitelja zavarovanja (naročnika/zavarovalca) ne bi smeli bremeniti stroški posredovanja, ki ga je prav on naročil. Zavarovalec bi lahko zavarovanje sklenil tudi brez njegove pomoči in bi si s tem prihranil stroške.
V primeru, da medsebojne pogodbe zavarovalnica in posrednik nimata, je vprašanje plačila (nagrade/provizije) na strani naročnika, ki je posredovanje naročil.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 384/2, 389, 389/1.
ugovor proti odpustu obveznosti – stečajno pravo – regres – kršitev obveznosti – preusmeritev dohodkov stečajnega dolžnika na drug bančni račun – prikrivanje podatkov o prejemkih – prikrivanje premoženja – več transakcijskih računov
Dolžnica je dala navodilo delodajalcu, da naj del njenih prejemkov iz delovnega razmerja nakazuje na hčerin bančni račun, kar predstavlja skrivanje premoženja, ki spada v stečajno maso. Četudi je njen delodajalec kršil svoje obveznosti, ki so mu bile naložene s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja, to ne pomeni, da je dolžnica odvezana svojih dolžnosti.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070941
URS člen 25. ZST-1 člen 34, 34/5, 34a. ZPP člen 363, 363/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ‒ sklep o zavrnitvi ugovora ‒ pravica do pritožbe zoper sklep ‒ pravica do pravnega sredstva
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Upnik mora zahtevo, da mu dolžnik povrne stroške podati v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in mora v njej opredeljeno navesti stroške, katerih povrnitev zahteva. Sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
USTAVNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083147
ZPP člen 108.
pravica do sodnega varstva – predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev – vročanje – nepravilno vročanje – dejanska seznanitev
Laiku, ki ima sočasno pri istem sodišču odprti dve zadevi (za razveljavitev zakonske zveze in zaradi izpodbijanja očetovstva), in ki je bil istega dne seznanjen s pozivom k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev v obeh zadevah, ni mogoče (vnaprej, tj. brez pozivanja in opozorila) očitati, da mora vedeti, da mora vložiti iste listine dvakrat. S tem ko je tožnica vložila eno dopolnitev in nanjo ni zapisala nobene opravilne številke, je očitno mislila, da dopolnjuje oba predloga. Če je sodišče menilo drugače, bi jo moralo bodisi pozvati k popravi vloge (naj navede, na katero od zadev se dopolnitev nanaša) bodisi k predložitvi dodatnega izvoda (da bi bil lahko vsak izvod v svojem spisu). S tem, ko je samo dopisalo eno od možnih opr. št., pa je tožnico v obravnavani zadevi z očitkom, da predloga ni dopolnila, in posledično z zavrženjem predloga za taksno oprostitev, onemogočilo v njeni pravici do dostopa do sodišča in do sodnega varstva.