OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073597
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 82, 82/2, 631, 1035, 1036.
sporna vsebina tripartitnega sporazuma – razlaga pogodb – skupen namen pogodbenih strank – cesija – nakazilo – asignacija – nastanek pravic in obveznosti iz asignacije – akcept – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – pavšalne navedbe – neprerekana dejstva
Šele z akceptom pridobi asignatar pravico do direktnega zahtevka proti asignatu, vendar se s tem ne oblikuje dvostransko obveznostno razmerje med asignatom in asignatarjem, temveč se asignat z akceptom enostransko abstraktno zaveže izpolniti obveznost asignatarju.
Zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni mogoče uveljavljati, če ima izvršeno delo podlago v dogovoru, kot je bilo tudi v konkretnem primeru zaradi sklenjene podizvajalske pogodbe med tožnico in T. Zaradi podanega pogodbenega temelja namreč ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage za premik premoženja.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Prvo sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj prvo sodišče ni ugotavljalo, ali bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja. Če bi bile ugotovljene takšne dejanske okoliščine, bi bilo glede na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča mogoče toženca v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – obseg zapuščine – manj verjetna pravica
Predmet zapuščine so stvari in pravice, ki so pripadale zapustnici v trenutku smrti. Če obstaja spor ali določeno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. in 213. člen ZD). To je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Ker dedinja tožbe ni vložila, je ravnalo pravilno, ko je v postopku ugotovilo, da v zapuščino sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedinja misli, da bi ji šlo, bo morala vložiti ustrezno tožbo.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 126, 126/1. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o zaključku stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve novega upnika – nedopustne pritožbene novote
Ker do vložitve pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka pritožnik ni imel statusa upnika, bi moral vsa relevantna dejstva v zvezi s pridobitvijo procesne legitimacije za pritožbo navesti najpozneje v isti pritožbi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065358
ZPP člen 163. ZIZ člen 15.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – samostojni postopek – stroški postopka zavarovanja
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je samostojen postopek in je zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi česar ni podlage za odločitev, da se odločanje o stroških, ki jih je upnik priglasil v predlogu za izdajo začasne odredbe, pridrži.
ZPP člen 208, 208/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – sklep o nadaljevanju postopka – sklep procesnega vodstva – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker je bil postopek, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje, pravnomočno končan, je prvo sodišče pravilno odločilo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval. Toženčeva revizija, ki je izredno pravno sredstvo, ne vpliva na dejstvo pravnomočno končanega postopka o rešitvi predhodnega vprašanja.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 221t, 221t/2, 221t/3, 221t/4.
postopek prisilne poravnave – ločitvena pravica – učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev – utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika – prenehanje ločitvenih pravic – zaščitena vrednost zavarovanja
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme
V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnosti, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnosti dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnosti potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju sodišča.
Pritožnik v pritožbi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014414
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/4. OZ člen 131. ZPP člen 8, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožničinega očitka, da je trpinčenje na delovnem mestu trpela tudi v zvezi s prijavami na razpis in da je kot trpinčenje na delovnem mestu doživljala govorice o odpovedi v času, ko je bila na bolniškem staležu, kar vse je tožnica navajala že v tožbi in je v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker odločba o odvzemu poslovne sposobnosti učinkuje s pravnomočnostjo in ne vpliva na veljavnost poslov, ki jih je oseba sklenila pred začetkom učinkovanja, ni utemeljen očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker v izpodbijanem sklepu ni ugotovitve, od kdaj nasprotni udeleženec ni več (popolnoma) poslovno sposoben.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do popravka - objava popravka - trditve v obvestilu - neresnične trditve - kršitev osebnostnih pravic - namen pravnega varstva objave popravka - vsebina objave popravka
Glede na namen pravice do popravka lahko tožnica v njem zatrdi, da so trditve v obvestilu neresnične, ne more pa v okviru uresničevanja pravice do popravka zahtevati ugotovitve o kršitvi osebnostnih pravic. Za to ima na razpolago druge oblike pravnega varstva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 382, 382/2, 399, 399-3, 399-4, 408, 408/2. ZPP člen 274, 338, 338/1, 365-3.
postopek osebnega stečaja – zavrženje predloga za začetek postopka – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – pravnomočnost – nov predlog za odpust obveznosti
Dolžnik lahko ponovno predlaga začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na v prvem postopku pravnomočno končan postopek osebnega stečaja z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti, če je z novim predlogom odpadla ovira za odpust obveznosti, ki je določena v 4. točki 399. člena ZFPPIPP.
udeležba intervenienta - izjava o vstopu - nasprotovanje pravici do udeležbe - zavrnitev intervencije - pravni interes intervenienta - cesija - terjatve, ki niso predmet pravde
Ker je predlagatelj stranske intervencije predložil listino o cesiji drugih terjatev in ne teh, ki so predmet postopka, nima pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožeče stranke.
ne ultra alterum tantum - zamudne obresti dosežejo glavnico - načelo formalne legalitete - materialnopravni pobot - prenehanje terjatve
Če bi zapadle in neplačane zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še v času veljavnosti 376. člena OZ dosegle glavnico, ko bi torej po samem zakonu prenehale teči, jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek. OZ-A namreč izrecne prehodne določbe, ki bi povedala na katera obligacijska razmerja se sprememba nanaša, nima.