Pritožba navaja vrsto novih dejstev glede višine dolga in pobotov. Navajanja v pritožbi ni opravičila; iz same pritožbe ni razvidno niti, ali so ta dejstva obstajala še na naroku za glavno obravnavo, ali pa so nastala šele po naroku.
Pravnomočna sodba ni ovira morebitnemu dogovoru strank, kako medsebojno poravnavati vzajemne obveznosti, npr. s pobotom.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki se razvije iz izvršilnega – verodostojna listina – listina v pravdnem postopku – listine – prekluzija - spor majhne vrednosti
V pravdnem postopku (ki se razvije iz izvršilnega postopka, začetega s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) vprašanje ali je izpis odprtih postavk verodostojna listina, izgubi svoj pomen. Takšno listino je namreč potrebno oceniti enako kot vsako drugo listino.
Tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, saj ji ni uspelo dokazati izrecne, jasne in nedvoumne izjave toženke, da se pogodbeno zavezuje izpolniti tožničino terjatev do K. K., kar je bistvena sestavina pogodbe o pristopu k dolgu.
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da je pritožba tožnika zoper sklep o denarni kazni višjega sodišča izredno pravno sredstvo ter jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
dolžnost preživljanja - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca
Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.
Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.
zunajzakonska skupnost – dedna pravica – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – določitev deleža na skupnem premoženju – posebno premoženje – prispevek zunajzakonskega partnerja – dohodek zunajzakonskega partnerja
Izvedeni dokazi dajejo dovolj podlage za zaključek, da sta tako tožnica kot pokojni vložila v nakup nepremičnine, ki je skupno premoženje, posebno premoženje, in sicer pokojni 4.600.000,00 SIT, tožnica pa 4.976.732,75. SIT. Ob nadaljnjem dejstvu, da so osebni dohodki tožnice skupaj z regresom do nakupa nepremičnine v letu 1996 nekoliko višji, kasneje se je razmerje obrnilo in da je tudi po mnenju pritožbenega sodišča dokazano, da so bili avtorski honorarji, ki so bili na podlagi dogovora pokojnega in tožnice do vključno leta 1998, nakazovani na račun pokojnega, rezultat skupnega dela za D., da sta oba imela preživninske obveznosti, da sta z lastnim delom prispevala k ohranjanju in povečanju skupnega premoženja pri hišnih opravilih in vzdrževanju nepremičnine, ob dejstvu, da je dokazano, da je pokojni imel nekaj prihodkov iz vrednostnih papirjev in nekaj bonitet v službi, pa tožencu ni uspelo dokazati, da je delež pokojnega na skupnem premoženju večji od 55 %, kar že vse od vložitve tožbe priznava tudi tožnica.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
Zakonska preživninska obveznost ima načeloma prednost pred vsemI drugimi, poslovnimi obligacijami zavezanca, vendar pa je obveznost, ki je vezana na pokrivanje zavezančevih življenjskih stroškov (v tem primeru stanovanjski kredit), treba upoštevati.
ZZZDR člen 79, 103, 123, 129, 129a. ZPP člen 60, 70, 70-1, 72, 72/4.
določitev preživnine - nadstandardna preživnina - zmožnosti staršev - premoženjsko stanje staršev - zelo dobre finančne in pridobitne zmožnosti - družinski standard - varstvo koristi otroka - visoke potrebe otroka - uspešen telesni in duševni razvoj - izločitev sodnika - odklonitveni razlog
Pri ugotavljanju potreb mld. otroka je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 129a. člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Koliko bo tem potrebam mogoče zadostiti, je odvisno od zmožnosti staršev. Ugotovitev teh potreb pa je neodvisna od tega, kdo od preživninskih zavezancev je potrebe mld. otroka v določenem obdobju zadovoljil, zato so navedbe toženca, ki jih je obširno podajal tekom celotnega postopka na prvi stopnji in jih ponavlja še v pritožbi, da je določene potrebe mld. tekom postopka zadovoljil on in ne tožnica, pri ugotavljanju potreb otroka pravno nepomembne.
Mld. hči je upravičena do takšne nadstandardne preživnine, ki je v razumnem razmerju med njenimi potrebami in možnostmi zavezancev ter hkrati zagotavlja njen uspešen telesni in duševni razvoj.
V obravnavani zadevi je sodišče na naroku, ki ga je izvedlo na kraju samem, tožnika opozorilo, da je med postopkom prišlo do ukinitve parcele 2/0 in nastanka parcel 2/3 in 2/4, k. o. X. Opozorilo ga je torej na pravno relevantno dejstvo, ni pa v okviru razjasnjevalne dolžnosti predstavilo pomena tega dejstva glede na postavljeni tožbeni zahtevek in ni opozorilo na dolžnost prilagoditve tožbe. Materialno procesno vodstvo je bilo torej nepopolno izvedeno, saj strankama niso bile predočene možne posledice novega zemljiškoknjižnega stanja na uspeh z zahtevkom, ki je bil ob vložitvi tožbe sklepčen.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
ugovor zoper plačilni nalog - rok - zamuda roka - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka je ugovor zoper (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 10. 2014, ki je bil tožničinemu pooblaščenu vročen 15. 10. 2014, vložila dne 12. 12. 2014, to je po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev ugovora po 1. odstavku 34.a člen ZST-1, zato je sodišče prve stopnje navedeni ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker sodna taksa po (drugem) plačilnem nalogu z dne 3. 12. 2014 ni bila plačana, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 25. 11. 2014, pravilno štelo za umaknjeno (4. odstavek 150.a člena ZPP).
Tožnica tožencu očita več motilnih ravnanj, ki jih je treba obravnavati ločeno. Za vsako je tako treba ugotoviti (in pojasniti na podlagi česa je to ugotovljeno), kdaj je bilo storjeno, na kakšen način in kdo je tisti, ki ga je storil.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka
Izjava o premoženjskem stanju je formalna predpostavka za odločanje o predlogu stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
Ker pritožnik ni izkazal, da njegova vloga vsebuje vse predpisane podatke in izjave, ki jih mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, ne drži njegov zaključek, da je sodišče prve stopnje predlog zavrglo le zato, ker ni bil napisan na nekem predpisanem obrazcu.
Pritožnik v pritožbi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom.
ustavitev izvršilnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom - pravočasna prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni sklep o preizkusu terjatev - pravnomočnost (dodatnega) sklepa o preizkusu terjatev
ZFPPIPP v 392. členu določa posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v skladu s katerimi se „prepozno“ prijavljene terjatve, torej tiste terjatve, ki so bile prijavljene po poteku tri mesečnega roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev (prvi odstavek 392. člena ZFPPIPP). V skladu z jasno in izrecno določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, lahko sodišče po navedeni določbi postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, oziroma dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je preizkus terjatev seveda sploh opravljen.