Za prenehanje etažne lastnine veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. Enako kot ne more razpolaganje enega od solastnikov z delom nerazdeljene stvari pomeniti podlage za njen nastanek, ne more pomeniti podlage za njeno prenehanje (in ponovno vzpostavitev solastnine) niti razpolaganje enega etažnega lastnika s solastnim delom že razdeljene stvari.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Prvo sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj prvo sodišče ni ugotavljalo, ali bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja. Če bi bile ugotovljene takšne dejanske okoliščine, bi bilo glede na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča mogoče toženca v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov ni posel rednega upravljanja. Gre za dogovor, ki je po zakonu sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih. V odsotnosti drugačne ureditve se pogodbe sklepajo s soglasjem pogodbenih strank, kar v obravnavanem primeru pomeni s soglasjem etažnih lastnikov.
Terjatve tožnice je treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Upravnik namreč s plačilom obratovalnih stroškov iz svojih sredstev pridobi pravico terjati vrnitev danega. Glede na zakonski obseg nalog, ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka
Izjava o premoženjskem stanju je formalna predpostavka za odločanje o predlogu stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
Ker pritožnik ni izkazal, da njegova vloga vsebuje vse predpisane podatke in izjave, ki jih mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, ne drži njegov zaključek, da je sodišče prve stopnje predlog zavrglo le zato, ker ni bil napisan na nekem predpisanem obrazcu.
dolžnost preživljanja - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca
Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.
Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083736
OZ člen 111, 111/2, 435, 435/1, 440, 495, 495/1. ZPP člen 13, 13/1.
prodajna pogodba – predmet pogodbe – prodaja tuje stvari – ničnost pogodbe – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi – jamčevanje za napake – pravna napaka – sankcije za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev kupnine – predhodno vprašanje – razdrtje pogodbe po samem zakonu – izguba pravice – prekluzivni rok
V času sklenitve kupoprodajne pogodbe je bila v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist D. Š., ki tožeči stranki izbrisnega dovoljenja v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v njeno korist ni dala. Zaradi navedenega bremena tožeča stranka ni mogla doseči pogodbenega namena, saj vknjižba in s tem pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe ni bila mogoča, zato je bila pogodba zaradi nezmožnosti izpolnitve razdrta po samem zakonu. Za uveljavljanje zahtevka za vrnitev kupnine zaradi razdrte pogodbe pa prekluzivni rok iz 1. odstavka 495. člena OZ ne pride v poštev.
predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme
V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnosti, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnosti dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnosti potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju sodišča.
primerna višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi strahu - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine
V primeru napada na osebo s strelnim orožjem je nedvomno verjeti tožeči stranki glede strahu, ki ga je utrpel za življenje, kakor tudi glede strahu, ki ga je utrpel kot posledico poškodbe kot sekundarni strah za izid zdravljenja.
ZPP člen 141a, 141a/5, 141a/7, 142, 142/1, 142/4, 149, 149/6, 149/7, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 15.
vročanje - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - elektronska vložitev vloge - vročilnica - vročilnica v elektronski obliki - fikcija vročitve - varen elektronski predal - obvestilo o prejeti pošiljki - prepozen ugovor
Enako kot navadna vročilnica tudi vročilnica v elektronski obliki predstavlja javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno.
Glede na podatek v elektronski vročilnici, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen s fikcijo, pošiljka s tem sklepom pa puščena v njegovem varnem elektronskem predalu šele po opravljeni vročitvi, odtisnjeni datum na predloženem sklepu o izvršbi sicer res lahko pomeni datum, ko je dolžnik sklep o izvršbi prevzel iz svojega varnega elektronskega predala, vendar pa to še ne pomeni, da mu je bil sklep o izvršbi vročen tistega dne.
Tožnica tožencu očita več motilnih ravnanj, ki jih je treba obravnavati ločeno. Za vsako je tako treba ugotoviti (in pojasniti na podlagi česa je to ugotovljeno), kdaj je bilo storjeno, na kakšen način in kdo je tisti, ki ga je storil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082632
OZ člen 179, 270, 270/1, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20a.
odmera odškodnine - odškodninska obveznost - plačilo odškodnine - upoštevanje delnega plačila - valorizacija delnega plačila - matematična operacija - pravilna uporaba materialnega prava - izračun po uradni dolžnosti - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko zneska že plačane odškodnine ni valoriziralo. Pri delnem plačilu je namreč pomembno, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala. Valorizacija delnega plačila pomeni le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 175, 192, 192/2. ZFPPIPP člen 248.
najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini – odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja – sklep o izročitvi nepremičnine – rok za izselitev
Iz 1. odstavka 64. člena ZIZ in 175. člena ZIZ jasno izhaja, da najemojemalec ni tretji udeleženec v smislu 1. odstavka 64. člena ZIZ.
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ, ki določa obveznost izpraznitve in izselitve dolžnika, se uporablja skupaj z določbami 175. člena ZIZ. Kupec je vstopil v pravni položaj najemodajalca (dolžnika kot pravnega prednika kupca). Zato se glede najemojemalčevega položaja uporabljajo pravila, ki urejejo najemno razmerje (pogodbeni in zakonski statut).
pogodbena določila - spornost - nejasnost - trditvena podlaga strank - nastanek zavarovalnega primera - kritje - poslovni prostor - skladišče - malomarnost stranke
Z vprašanjem jasnosti določb pogodbe se prvostopenjsko sodišče ne bi smelo ukvarjati, saj jasnost določb pogodbe med strankama nikoli ni bila sporna. Jasna določila namreč niso predmet razlage.
Pogodbeno določilo je sporno le takrat, kadar mu pogodbeni stranki (ki sta hkrati nasprotni stranki v pravdi) pripisujeta različen pomen. V konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.
Tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, saj ji ni uspelo dokazati izrecne, jasne in nedvoumne izjave toženke, da se pogodbeno zavezuje izpolniti tožničino terjatev do K. K., kar je bistvena sestavina pogodbe o pristopu k dolgu.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
ugovor zoper plačilni nalog - rok - zamuda roka - neplačilo sodne takse
Tožeča stranka je ugovor zoper (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 10. 2014, ki je bil tožničinemu pooblaščenu vročen 15. 10. 2014, vložila dne 12. 12. 2014, to je po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev ugovora po 1. odstavku 34.a člen ZST-1, zato je sodišče prve stopnje navedeni ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker sodna taksa po (drugem) plačilnem nalogu z dne 3. 12. 2014 ni bila plačana, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 25. 11. 2014, pravilno štelo za umaknjeno (4. odstavek 150.a člena ZPP).