CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082640
ZPP člen 442, 443, 443/1, 449. OZ člen 766.
redni postopek - delna razveljavitev sodbe - predmet ponovljenega postopka - uporaba procesnih pravil - smiselna uporaba določb - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - pravna kvalifikacija spora - pogodbena podlaga - mandatna pogodba - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - pogodbena obveznost
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko po delni razveljavitvi pritožbenega sodišča še preostali del tožbenega zahtevka, ki je predmet ponovljenega postopka, ne presega 2.000,00 EUR. Ker izbira postopka ni v domeni strank, je treba ob smiselni uporabi 449. člena ZPP šteti, da je v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti. Tako stališče podpirata pravna teorija in novejša sodna praksa.
Za kakšne vrste dogovora gre, je v domeni sodišča. Pravno gledano gre za mandatno pogodbo, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že ob prvem odločanju in na tem mestu ni potrebe za ponavljanje teh stališč
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost pravnega pouka - rok za napoved pritožbe in rok za vložitev pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo
Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
OZ člen 851. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - špedicijska pogodba
Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Določba 268. člena ZIZ ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, da je začasno odredbo mogoče izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 207, 207/2. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka – presoja ustavnosti zakona – materialno procesno vodstvo – sklep procesnega vodstva
Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve – pavšalen ugovor zastaranja – subjektivna nevarnost
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktornosti bi bilo lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnice iz odgovora na ugovor, ne da bi prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.
ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe - postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, da bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
domneva umika vloge - plačilo sodne takse za napoved pritožbe kot procesna predpostavka
Ker predstavlja plačilo sodne takse za napoved pritožbe procesno predpostavko za izvedbo pritožbenega postopka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za napoved pritožbe ni bila plačana, sprejelo pravilno odločitev o domnevi umika vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je plačilo le-te procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 361/2011 z dne 24. 5. 2013 štelo za umaknjeno.
ugotovitvena tožba – ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo – pravni interes – najemno razmerje – pravica do povrnitve izvedenih vlaganj v najemno stanovanje – soglasje lastnika
Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.
Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.
rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja – prekluziven rok – podaljšanje roka – dovoljenje sodišča – mnenje upniškega odbora – učinki sklepa o podaljšanju roka
V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka.
Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
Na zakonitost izvedenega zagovora ne vpliva, če delodajalec ne navede izrecnega člena Kazenskega zakonika ali navede napačni člen na podlagi opisa kršitve delovnih obveznosti, saj lahko sodišče samo, na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.
Tožnik je s svojimi ravnanji (da je svojo ženo udaril tako, da je imela počeno ustnico in ji je tekla kri; da je s kladivom razbil njen telefon ter ji grozil, da bo naslednjič razbil njeno glavo; da jo je zgrabil za lase in vlekel izpod tuša ter na drug način zalezoval) pri oškodovanki (zdaj že bivši partnerki) povzročil občutke resne ogroženosti in vznemirjenosti, zaradi česar se je bala za svojo varnost. S pravnomočno obsodilno sodbo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika v delu, kjer obravnavana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev v kazenskem postopku. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1, zato je podan odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanimi ravnanji je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje - izkazana ogroženost otroka - začasna določitev stikov - vodilo za odločanje v družinskopravnih sporih - otrokova korist - pravica do stikov - roditeljska pravica - stiki z otrokom - (ne)omejena pravica - koristi otroka - način izvrševanja stikov - določitev stikov - obseg stikov - omogočanje stikov - obveznost starša na pripravo stikov - podpora starša k stikom
Načeloma je pravica do stikov neomejena, razen če je drugače odločeno z odločbo sodišča (o omejitvi ali celo prepovedi stikov) ali če to izhaja iz same narave stvari (npr. pri oddaji otroka v vzgojo in varstvo tretji osebi oziroma v rejništvo, kjer je predpostavka za tovrsten ukrep predhodna ogroženost otroka s strani staršev, kar je bil tudi razlog za odvzem in namestitev drugam). Kadar ni podana nobena od izjem, ima nerezidenčni starš neomejeno pravico do stikov z otrokom in ni on tisti, ki je dolžan dokazovati, da so otroku z njim stiki v korist. Nasprotno, do izdaje odločbe o omejitvi/prepovedi stikov ali ob odsotnosti odločbe o namestitvi otroka tretji osebi, je dokazno breme o škodljivosti stikov na nasprotni strani.
Dokazni postopek ni potrdil toženkinih tez, da deklici stiki z očetom škodujejo.
Mati bo morala sprejeti dejstvo, da v otrokovem življenju ni edina pomembna oseba ter da je njena dolžnost, da svoji hčerki omogoča stike z očetom in jih spodbuja. V to njeno dolžnost sodi tudi obveznost, da deklico na stik pripravi ter ji po stiku nudi morebitno potrebno pomoč in podporo. Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Otrok za nastalo situacijo ni prav nič kriv, zato je dolžnost staršev, da mu v kar največji meri tudi nudita podporo, predvsem pa, da se medsebojno spoštujeta kljub obstoju negativnih čustev, ki izvirajo iz njunega neuspelega razmerja.
predlog državnega tožilstva za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem s privolitvijo - pritožba državnega tožilstva - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Predlog za sprejem osebe, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je utemeljen le v primeru, da zakoniti zastopnik privolitve za sprejem ne poda. V primeru privolitve zakonitega zastopnika se šteje, da je oseba v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda prostovoljno. V tem primeru se oseba v socialnovarstveni zavod namesti na podlagi dovoljenja zakonitega zastopnika, sodišče pa pogoje za sprejem – zaradi sodne kontrole odvzema prostosti – presoja šele po namestitvi.
vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo – pridobitelji posameznega dela stavbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – prehod bremen na posamezne etažne dele
ZVEtL je interventni zakon, namenjen vpisu stavb in njihovih etažnih enot v zemljiško knjigo. Pridobitelji posameznega dela stavbe so osebe, ki s pravnim poslom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Čeprav ZIZ izrecno ne ureja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe in pogojev za njeno izdajo, pa v ustaljeni sodni praksi ni dvoma, kakšen je namen tovrstnih začasnih odredb in kdaj je njihova izdaja dopustna.
obveznost plačila - neupravičeni odbitki pri plači - reges za letni dopust
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadržanja izplačila, so neveljavna. V 2. odstavku istega člena je določeno, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožnik za odtegljaje od plače (za stroške telefona, ki so presegali 20,00 EUR) toženi stranki (delodajalcu) ni dal pisnega soglasja. Tožena stranka neutemeljeno ugovarja, da je imela veljaven akt, na podlagi katerega je bila upravičena pri mesečnem izplačilu plače za pretekli mesec odtegniti stroške službenega telefona, ki so presegali 20,00 EUR. Pravna praksa in teorija namreč stojita na stališču, da delavec ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve in da interni akt delodajalca oziroma določbe v pogodbi o zaposlitvi ne nadomeščajo izrecnega soglasja delavca. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo zneskov iz naslova neupravičenih odbitkov pri plači utemeljen.