• Najdi
  • 1
  • od 25
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cp 1991/2015
    31.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0082640
    ZPP člen 442, 443, 443/1, 449. OZ člen 766.
    redni postopek - delna razveljavitev sodbe - predmet ponovljenega postopka - uporaba procesnih pravil - smiselna uporaba določb - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - pravna kvalifikacija spora - pogodbena podlaga - mandatna pogodba - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - pogodbena obveznost
    ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko po delni razveljavitvi pritožbenega sodišča še preostali del tožbenega zahtevka, ki je predmet ponovljenega postopka, ne presega 2.000,00 EUR. Ker izbira postopka ni v domeni strank, je treba ob smiselni uporabi 449. člena ZPP šteti, da je v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti. Tako stališče podpirata pravna teorija in novejša sodna praksa.

    Za kakšne vrste dogovora gre, je v domeni sodišča. Pravno gledano gre za mandatno pogodbo, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že ob prvem odločanju in na tem mestu ni potrebe za ponavljanje teh stališč
  • 2.
    VSL sklep I Cpg 989/2015
    30.7.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077938
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102, 270, 270/1, 270/2.
    začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve – pavšalen ugovor zastaranja – subjektivna nevarnost
    V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktornosti bi bilo lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnice iz odgovora na ugovor, ne da bi prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.
  • 3.
    VSM sklep I Cpg 25/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022639
    ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-2.
    umik tožbe - postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost
    Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, da bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
  • 4.
    VSM sklep I Cpg 313/2015
    30.7.2015
    SODNE TAKSE
    VSM0022647
    ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
    pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – samostojni podjetnik
    V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
  • 5.
    VSL sodba I Cp 1291/2015
    30.7.2015
    POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0082620
    OZ člen 963. ZVCP-1 člen 134, 134/2, 134/2-1, 135, 135/2.
    zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - kasko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - predpisi o varnosti cestnega prometa - vsebina pogodbenega prava - splošni zavarovalni pogoji - prometna nesreča I. kategorije - izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti
    Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
  • 6.
    VSC sklep I Ip 280/2015
    30.7.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004181
    ZIZ člen 107, 115, 115/1, 268, 271, 271/2.
    prenos terjatve v izterjavo - začasna odredba
    Določba 268. člena ZIZ ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, da je začasno odredbo mogoče izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.
  • 7.
    VSL sklep I Cp 1379/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0082621
    ZPP člen 181. SZ-1 člen 98.
    ugotovitvena tožba – ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo – pravni interes – najemno razmerje – pravica do povrnitve izvedenih vlaganj v najemno stanovanje – soglasje lastnika
    Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.

    Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.
  • 8.
    VSL sklep I Cpg 1061/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0081069
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 207, 207/2. ZUstS člen 23, 23/1.
    prekinitev postopka – presoja ustavnosti zakona – materialno procesno vodstvo – sklep procesnega vodstva
    Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.
  • 9.
    VSL sklep Cst 462/2015
    30.7.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0065386
    ZFPPIPP člen 88, 182, 182/4, 182/5.
    rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja – prekluziven rok – podaljšanje roka – dovoljenje sodišča – mnenje upniškega odbora – učinki sklepa o podaljšanju roka
    V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka.

    Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.
  • 10.
    VSM sklep I Cpg 307/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022602
    ZPP člen 105.a, 105.a/3.
    sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
    Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je plačilo le-te procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 361/2011 z dne 24. 5. 2013 štelo za umaknjeno.
  • 11.
    VSM sklep I Cpg 301/2015
    30.7.2015
    SODNE TAKSE
    VSM0022646
    ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
    Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
  • 12.
    VSM sklep I Cpg 295/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022645
    ZPP člen 105a.
    domneva umika vloge - plačilo sodne takse za napoved pritožbe kot procesna predpostavka
    Ker predstavlja plačilo sodne takse za napoved pritožbe procesno predpostavko za izvedbo pritožbenega postopka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za napoved pritožbe ni bila plačana, sprejelo pravilno odločitev o domnevi umika vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
  • 13.
    VSM sodba I Cpg 270/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0022644
    OZ člen 851. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
    spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - špedicijska pogodba
    Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
  • 14.
    VSM sklep I Cpg 101/2015
    30.7.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022642
    ZPP člen 496, 496/3, 496/4.
    zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost pravnega pouka - rok za napoved pritožbe in rok za vložitev pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo
    Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
  • 15.
    VSL sodba I Cp 1253/2015
    29.7.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0070939
    OZ člen 75, 199, 766. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
    mandatna pogodba ‒ pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe ‒ obličnost ‒ ustna sklenitev ‒ poslovodstvo brez naročila ‒ spor majhne vrednosti ‒ pritožbeni razlogi ‒ nedovoljene pritožbene novote
    Določbe 766. člena OZ in naslednjih, s katerimi je urejena mandatna pogodba, ne predpisujejo, da mora biti mandatna pogodba sklenjena v pisni obliki. Posledično tudi ni potrebno, da pooblastitelj podeli pooblaščencu pisno pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe (75. člen OZ).
  • 16.
    VDSS sklep Pdp 345/2015
    29.7.2015
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0015488
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi - plačilo odškodnine - vračilo stroškov usposabljanja
    Tožeča stranka je v predmetnem individualnem delovnem sporu zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine, vračila stroškov usposabljanja in povračila zneskov v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ker je bila zaradi toženkinega protipravnega ravnanja oškodovana, toženki pa je delovno razmerje prenehalo po njeni krivdi zaradi hujših kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka delovnega spora med tožnico in toženko, ki se vodi pod drugo opravilno številko, ker je ugotovilo, da je odločitev o tožbenem zahtevku v predmetnem sporu odvisna tudi od vprašanja, ali je bila toženki (tožnici v drugem delovnem sporu) zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar je tudi predmet drugega delovnega spora.
  • 17.
    VDSS sodba X Pdp 678/2015
    29.7.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0015122
    ZSDU člen 21, 21/1, 21/3, 23, 48, 49.
    svet delavcev - odpoklic članov sveta delavcev - razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev
    V obravnavanem primeru je bila volilna komisija sestavljena zgolj iz dveh članov, ker so do začetka postopka za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev odstopili štirje člani oziroma namestniki članov volilne komisije in sicer predsednica volilne komisije, član in dva namestnika članov, tako da sta ostala samo namestnica predsednice volilne komisije ter član volilne komisije. Volilna komisija je sicer res organ, ki praviloma odloča v sestavi treh članov (oziroma njihovih namestnikov), vendar ZSDU vsebuje natančna pravila glede sklepčnosti, zaradi katerih je odločanje volilnih organov veljavno tudi v primeru, če sta navzoči (najmanj) dve tretjini članov volilnega organa oziroma namestnikov tistih članov, ki so odsotni, z dodatno omejitvijo, da predsednika volilne komisije lahko nadomesti samo njegov namestnik. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila sestava volilne komisije v obravnavanem primeru v skladu z ZSDU, oziroma da je bila volilna komisija v sestavi dveh članov – namestnice predsednice volilne komisije in enega člana – sklepčna, zaradi česar je veljavno sprejemala vse odločitve v postopku volitev zaradi odpoklica članic sveta delavcev. Sodišča prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da v postopku volitev za odpoklic predlagateljic kot članic sveta delavcev ni bilo bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Na tej podlagi je utemeljeno zavrnilo predlog za razveljavitev vseh volilnih opravil, volitev za odpoklic članic sveta delavcev in sklep volilne komisije o ugotovitvi, da je za odpoklic članic sveta glasovala večina zaposlenih z aktivno volilno pravico.
  • 18.
    VDSS sodba Pdp 240/2015
    29.7.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0014524
    ZDR-1 člen 6, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZPP člen 14. ZNPPol člen 4, 27. ZJU člen33, 93. ZODPol člen 17, 17/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - policist - pravnomočna obsodilna sodba - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo
    Na zakonitost izvedenega zagovora ne vpliva, če delodajalec ne navede izrecnega člena Kazenskega zakonika ali navede napačni člen na podlagi opisa kršitve delovnih obveznosti, saj lahko sodišče samo, na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.

    Tožnik je s svojimi ravnanji (da je svojo ženo udaril tako, da je imela počeno ustnico in ji je tekla kri; da je s kladivom razbil njen telefon ter ji grozil, da bo naslednjič razbil njeno glavo; da jo je zgrabil za lase in vlekel izpod tuša ter na drug način zalezoval) pri oškodovanki (zdaj že bivši partnerki) povzročil občutke resne ogroženosti in vznemirjenosti, zaradi česar se je bala za svojo varnost. S pravnomočno obsodilno sodbo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika v delu, kjer obravnavana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev v kazenskem postopku. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1, zato je podan odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanimi ravnanji je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 19.
    VSL sklep II Cp 2146/2015
    29.7.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0082644
    ZIZ člen 270, 271, 271/1.
    začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna škoda - pravni standard
    Tožnik je uspel izkazati verjeten obstoj njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Toženka je ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. ... Za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku. Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.

    Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera.
  • 20.
    VSL sklep I Cp 2069/2015
    29.7.2015
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0082625
    ZVEtL člen 3, 4, 12.
    vpis stavbe in njenih delov v zemljiško knjigo – pridobitelji posameznega dela stavbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – prehod bremen na posamezne etažne dele
    ZVEtL je interventni zakon, namenjen vpisu stavb in njihovih etažnih enot v zemljiško knjigo. Pridobitelji posameznega dela stavbe so osebe, ki s pravnim poslom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
  • 1
  • od 25
  • >
  • >>