CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082640
ZPP člen 442, 443, 443/1, 449. OZ člen 766.
redni postopek - delna razveljavitev sodbe - predmet ponovljenega postopka - uporaba procesnih pravil - smiselna uporaba določb - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - pravna kvalifikacija spora - pogodbena podlaga - mandatna pogodba - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - pogodbena obveznost
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko po delni razveljavitvi pritožbenega sodišča še preostali del tožbenega zahtevka, ki je predmet ponovljenega postopka, ne presega 2.000,00 EUR. Ker izbira postopka ni v domeni strank, je treba ob smiselni uporabi 449. člena ZPP šteti, da je v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti. Tako stališče podpirata pravna teorija in novejša sodna praksa.
Za kakšne vrste dogovora gre, je v domeni sodišča. Pravno gledano gre za mandatno pogodbo, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že ob prvem odločanju in na tem mestu ni potrebe za ponavljanje teh stališč
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
ugotovitvena tožba – ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo – pravni interes – najemno razmerje – pravica do povrnitve izvedenih vlaganj v najemno stanovanje – soglasje lastnika
Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.
Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.
OZ člen 851. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - špedicijska pogodba
Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe - postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, da bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost pravnega pouka - rok za napoved pritožbe in rok za vložitev pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo
Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
Določba 268. člena ZIZ ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, da je začasno odredbo mogoče izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.
Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je plačilo le-te procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 361/2011 z dne 24. 5. 2013 štelo za umaknjeno.
domneva umika vloge - plačilo sodne takse za napoved pritožbe kot procesna predpostavka
Ker predstavlja plačilo sodne takse za napoved pritožbe procesno predpostavko za izvedbo pritožbenega postopka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za napoved pritožbe ni bila plačana, sprejelo pravilno odločitev o domnevi umika vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve – pavšalen ugovor zastaranja – subjektivna nevarnost
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktornosti bi bilo lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnice iz odgovora na ugovor, ne da bi prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 207, 207/2. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka – presoja ustavnosti zakona – materialno procesno vodstvo – sklep procesnega vodstva
Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.
rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja – prekluziven rok – podaljšanje roka – dovoljenje sodišča – mnenje upniškega odbora – učinki sklepa o podaljšanju roka
V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka.
Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
Tožnik (vodja službe pri toženi stranki) je neutemeljeno podpisal zahtevnico za javni razpis, ki ni bil potreben in je najmanj dva računa neupravičeno likvidiral, saj je vedel, da bi moralo biti popravilo avtomobila izvedeno pri drugem serviserju. Tožnik je s tem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Glede na to, da za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zadošča že to, da je podana kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, za odločitev ni bistveno, ali so bili v njegovem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja iz 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti). Podan pa je tudi zakonski razlog iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, in sicer, da delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, saj je bil tožnik, kot vodja službe, oseba, ki bi morala dosledno spoštovati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja ter upoštevati sklenjene pogodbe tožene stranke za servisiranje. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna škoda - pravni standard
Tožnik je uspel izkazati verjeten obstoj njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Toženka je ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. ... Za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku. Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.
Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014508
ZDR člen 184.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da njena krivdna odgovornost ni podana zgolj na podlagi dejstva, da je kršila določena pravila o varnosti in zdravju pri delu, ne da bi bila izkazana vzročna zveza med temi kršitvami in nastopom škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje pri raziskovanju vzroka za tožnikov padec z dvižne ploščadi tovornjaka ni ugotavljalo pravno pomembnega dejstva, kakšen je bil pravilen oziroma pri toženi stranki običajen način raztovarjanja palet s tovornjaka, ki je v zadnjem delu deloma pokrit s ponjavo. Za ugotovitev vzroka padca tožnika je bistveno, ali je tožnik svoje delo (raztovarjanje palet s tovornjaka) opravljal na način, kakršen je bil pri toženi stranki običajen, ali pa je del ponjave dvigoval oziroma odmikal, ne da bi bilo to za opravljanje dela nujno. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je ostalo dejansko stanje v zvezi z zakonskimi predpostavkami za odškodninsko odgovornost tožene stranke nerazjasnjeno. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem (ugodilnem) delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja
Prvi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna in izjemno zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij in obsežne analize in preračune, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Izvedenec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo zelo zahtevno. Ker v predmetni zadevi sodni izvedenec v priglasitvi stroškov oziroma nagrade ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upoštevajoč pravne standarde izvedensko mnenje treba oceniti kot zelo zahtevno, mu že zato ni mogoče priznati priglašene nagrade za pisno izdelavo mnenja kot zelo zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek nagrade, ki pripada izvedencu, znižalo.
Na zakonitost izvedenega zagovora ne vpliva, če delodajalec ne navede izrecnega člena Kazenskega zakonika ali navede napačni člen na podlagi opisa kršitve delovnih obveznosti, saj lahko sodišče samo, na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.
Tožnik je s svojimi ravnanji (da je svojo ženo udaril tako, da je imela počeno ustnico in ji je tekla kri; da je s kladivom razbil njen telefon ter ji grozil, da bo naslednjič razbil njeno glavo; da jo je zgrabil za lase in vlekel izpod tuša ter na drug način zalezoval) pri oškodovanki (zdaj že bivši partnerki) povzročil občutke resne ogroženosti in vznemirjenosti, zaradi česar se je bala za svojo varnost. S pravnomočno obsodilno sodbo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika v delu, kjer obravnavana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev v kazenskem postopku. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1, zato je podan odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanimi ravnanji je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
predlog državnega tožilstva za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem s privolitvijo - pritožba državnega tožilstva - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Predlog za sprejem osebe, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je utemeljen le v primeru, da zakoniti zastopnik privolitve za sprejem ne poda. V primeru privolitve zakonitega zastopnika se šteje, da je oseba v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda prostovoljno. V tem primeru se oseba v socialnovarstveni zavod namesti na podlagi dovoljenja zakonitega zastopnika, sodišče pa pogoje za sprejem – zaradi sodne kontrole odvzema prostosti – presoja šele po namestitvi.