postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - predlog za dopustitev revizije - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako za predlog za delegacijo o pristojnosti.
drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - res iudicata - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker tožnik navaja enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, četudi v drugem pritožbenem postopku, a v isti pravdni zadevi, o tem ni mogoče odločati znova.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - stranka zaposlena na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodelavka razpravljajoče sodnice B. B. v navedenem zapuščinskem postopku vložila vlogo z dne 24. 11. 2025 in preklicala svojo izjavo ter v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, ki jih bo zapuščinsko sodišče v tem postopku moralo razčiščevati, res nakazuje na možnost izpodbijanja oporoke, s čimer se bo moralo sodišče ukvarjati v nadaljevanju. V konkretnem primeru dodatna okoliščina, torej majhno število sodnikov na sodišču ter tesnejši delovni odnosi med njimi, narekuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.
objava popravka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
I. Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?
2. Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?
3. Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?
4. Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka?
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke s sodnikom pritožbenega sodišča - sorodstvo stranke v postopku in sodnika pritožbenega sodišča - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je sorodnik enega od udeležencev postopka zaposlen na pristojnem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Samo dejstvo, da je predlagateljičina mati sodnica na višjem sodišču, ki bi odločalo o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi, torej ni bilo razlog za sklep, da bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča prve stopnje in zato za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Obravnavani postopek je drugačen od prej navedenih postopkov, ki sicer potekata med istima udeležencema. Po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno vsebino (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, ki je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega predlog za delegacijo pristojnosti tokrat vlaga predlagateljica, katere mati je sodnica višjega sodišča (ne njen procesni nasprotnik kot v predhodnih dveh primerih); sodišče prve stopnje pa razlogov za delegacijo pristojnosti ne najde.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37, 42. ZPND člen 22, 22a, 22a/1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - nedovoljen predlog - ukrepi po zpnd - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe ‑ z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP‑1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 56, 56/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme - dokazovanje plačila - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - makedonsko pravo - obseg pooblastila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
spor o krajevni pristojnosti - zasebna tožba - izbirna krajevna pristojnost
Drugi odstavek 26. člena ZKP daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče, zaradi česar je tako izbranemu sodišču onemogočeno postopanje po prvem odstavku tega člena in se posledično ne more izreči za krajevno nepristojno.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Postopek se bo lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.