zahteva za varstvo zakonitosti - učinkovanje in izvrševanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvršitev odločb ESČP - kršitev EKČP - načelo dispozitivnosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odprava kršitev - sprememba oziroma razveljavitev pravnomočne odločbe - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva je dovoljena le, če je s sodbo ESČP ugotovljena kršitev človekove pravice ali temeljne svobošče, ki jo zagotavlja EKČP s protokoli. V konkretnem primeru to pomeni, da so procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo lahko izpolnjene le glede ugotovljenih kršitev.
Ugoditev izrednemu pravnemu sredstvu, ki je vloženo zaradi izvršitve sodbe ESČP, ni samodejna. Hkrati pa v obravnavani zadevi tudi ni mogoče prepoznati, da bi bila že ugotovitev kršitve in dosojeno pravično zadoščenje zadostna ukrepa za odpravo posledic ugotovljenih kršitev. ESČP je namreč pri svoji odločitvi o višini pravičnega zadoščenja upoštevalo prav možnost obsojenca zahtevati ponovno sojenje pred slovenskimi sodišči. Presoja, ali in kako odpraviti posledice ugotovljene kršitve, je jedro obravnave vložene zahteve za varstvo zakonitosti.
Razveljavitev in vrnitev v ponovno sojenje, za kar se zavzema vložnik, je ena od takšnih možnosti (in pooblastil Vrhovnega sodišča). Ob tem pa je treba upoštevati, da sme Vrhovno sodišče ugotovljene kršitve človekovih pravic v nekaterih primerih sanirati tudi tako, da ponudi razloge o zatrjevanih kršitvah zakona ali (ustavno varovanih) kršitvah človekovih pravic.
Navedbe, kot jih ponuja vložnik, praviloma ne dosegajo praga določnosti, ki se v okviru načela dispozitivnosti zahteva, da Vrhovno sodišče navedbe tudi vsebinsko preuči. Vendar pa bi bilo v primeru, kot je ta, vztrajanje pri ustaljenih merilih o trditvenem bremenu vložnikov nesmiselno. Upoštevajoč vložnikovo sklicevanje na ugotovljene kršitve EKČP bi bilo pretirano vztrajati pri zahtevi, da mora vložnik iste kršitve (s katerimi je že uspel v postopku pred ESČP) zatrjevati znova.
Naloga Vrhovnega sodišča zato je, da v luči stališč ESČP celovito pretehta vse pravne argumente, tudi tiste, na katere se sodišča morda niso oprla, in v dobri veri preuči, ali je na mestu vzpostavitev stanja, kot je obstajalo pred kršitvijo. Slovenska sodišča pri tem zavezuje presoja ESČP - ne glede na to, ali je bila v konkretnih postopkih Republika Slovenija udeležena ali ne.
rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Tožnici je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 11. 9. 2024. Glede na to, da je tožnica predlog vložila 24. 12. 2024, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00084052
ZPP člen 318, 318/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 40, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 107, 108, 109, 110. SZ-1 člen 5. ZVKSES člen 34. OZ člen 86. ZFPPIPP člen 299, 299/5. ZVPot člen 24, 24/3, 24/3-6, 24/3-14.
etažna lastnina - skupni deli - parkirna mesta - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - nastanek etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - splošni pogoji - uporaba ZVKSES - ničnost - varstvo potrošnikov - sklepčnost tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).
Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki spada v isto sodno okrožje, kot sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje predmetne zapuščinske zadeve, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu navedene zakonske določbe. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu.
Elementarna logika sodnega postopka terja, da predlagatelj pravne posledice le-to podpre z dejansko podlago. Tako je tudi v postopku po 67. členu ZPP. Pregled zadeve pokaže, da je pritožnik v pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Velenju P 109/2022 med drugim navedel tudi "zahteva za izločitev celjskega višjega sodišča".
Očitno je, da torej predlog za prenos pristojnosti ni podprt z nikakršno dejansko podlago. Tak predlog je evidentno neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
zavrženje pritožbe - zavrnitev prošnje za podaljšanje - rok - procesna odločitev - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Pritožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep toženke, s katerim je ta v denacionalizacijskem postopku zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka za predložitev pisne izjave o poravnavi stroškov izvedenskega dela. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedeni sklep po vsebini predstavlja le procesno odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa predstavlja le odločitev o roku, v katerem so morali upravičenci do denacionalizacije opraviti določeno dejanje.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - nepopolna zahteva - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev pritožbe - izločitev sodnika
Zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084047
ZPP člen 243, 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179. URS člen 21, 26.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - bivalne razmere v zaporu - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - protipravnost - materialno procesno vodstvo - dokaz z izvedencem - javnopravna odškodninska odgovornost države - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - izjema varstva sodnega postopka - izjema varstva upravnega postopka - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Iz določbe 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da izjemo od prostega dostopa pomenijo izključno podatki, pridobljeni ali napravljeni zaradi sodnega postopka. Zato se nanjo ne more sklicevati organ, kadar se zahteva za dostop, naslovljena nanj, nanaša na njegovo upravno odločbo.
Organ potem, ko oceni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo odločbe, ne more hkrati predvideti potrebe po ponovitvi upravnega postopka in presoditi, da bi razkritje te odločbe škodovalo izvedbi morebitnega ponovljenega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). To bi namreč pomenilo, da bi organ pod vprašaj postavil pravilnost in zakonitost svoje lastne odločitve, s tem pa bi kršil načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen URS), ki med drugim zahteva, da so posamezne odločitve, ki so zakonite in sprejete brez vnaprejšnjih pridržkov in po svoji naravi niso prehodnega značaja, stabilne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik sodnik sodišča, pred katerim teče postopek je take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - priča je delavec sodišča - manjše sodišče - nepravdni postopek - narava postopka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je mati nasprotnega udeleženca zaposlena na pristojnem sodišču, da je predlagano njeno zaslišanje, da gre za manjše sodišče ter za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je predlagateljica sama sodnica na oddelku, kjer se bo odločalo o zadevi, ki zaradi svoje narave spada med občutljivejše, nedvomno predstavlja takšen tehten razlog. Ta okoliščina bi namreč mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, kjer je izrazit poudarek na koristi otroka.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.