predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V tem postopku se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00064933
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 200. OZ člen 132, 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izgubljeni zaslužek - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev predloga
ZPP člen 86, 86/3, 112, 112/1, 112/10, 142, 142/3, 142/4, 376b, 367b/1, 367b/2, 377. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - vloga, vložena po odvetniku - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru bi se postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva oziroma biva že od svojega zgodnjega otroštva in se po opisanih okoliščinah utemeljeno domneva, da bo bivala tam še daljši čas.
Razen tega je v skladu s petim odstavkom 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena poleg stalnega bivališča tudi začasno bivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, krajevno pristojno tudi sodišče začasnega bivališča udeleženca, to je v konkretnem primeru Okrajno sodišče na Ptuju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da je nasprotni udeleženec v socialno varstvenem zavodu na podlagi sklepa sodišča, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00065196
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24, 24/1.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali za presojo pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika zadošča opozorilo na spremenljivost tečajnega razmerja EUR-CHF brez nadaljnjih pojasnil, kako bi na obveznost za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer?
2. Ali je zahtevo po preglednosti in izpolnitvi pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika mogoče izpolniti s tem, da se potrošniku posredujejo informacije, četudi obširne, če te informacije temeljijo na domnevi, da bo pariteta med obračunsko valuto in valuto plačila ostala stabilna ves čas trajanja pogodbe in da to velja, kadar prodajalec ali ponudnik potrošnika ni obvestil o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev?
3. Ali mora prodajalec ali ponudnik potrošnika obvestiti o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev?
4. Ali je kriterij presoje iz prejšnjih točk pomemben z vidika dobre vere prodajalca ali ponudnika, ob upoštevanju moči pogajalske pozicije pogodbenih strank ter v situaciji, ko je bil potrošnik spodbujen v strinjanje z zadevnim pogodbenim pogojem, in ali je pri tem treba upoštevati vse okoliščine, s katerimi je bil poklicni dajalec kredita lahko seznanjen ob sklenitvi pogodbe ob upoštevanju njegovega strokovnega znanja in izkušenj glede mogočih nihanj menjalnih tečajev in tveganj ter ali se to omejuje v smeri možnosti prodajalca ali ponudnika, da v času sklenitve kreditne pogodbe natančno napove konkretni trenutek in obseg bodočih tečajnih sprememb?
5. Ali je treba zakonske predpostavke iz štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - kazenska ovadba - zavrnitev predloga
Sodnici, ki odločata o izvršilnih zadevah, sta vložili kazensko ovadbo zoper dolžnika.
Zaradi vložene kazenske ovadbe je lahko sicer podan dvom v njuno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek osebnega stečaja - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Podana kazenska ovadba ne preseže ravni morebitne suspektnosti tega sodnika in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064821
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 23, 42, 42/3, 43, 43/1, 43/1-2. SPZ člen 105, 105/6, 127a.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - pretekla raba zemljišča - parkirišče - dostopna pot - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064943
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 5, 7, 528. ZIZ člen 64, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49, 138, 143. ZZK-1 člen 8, 41, 86. URS člen 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - zloraba pravic - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - izrek - izostanek odločitve o delu tožbenega zahtevka - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - neobstoječa sodba - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
S tem ko se tožnik v predlogu zavzema za višjo odškodnino od prisojene, izpodbija neobstoječi del sodbe. Sodišče prve stopnje namreč ni odločilo o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, ki presega prisojeni znesek. Ker tožnik izdaje dopolnile sodbe ni predlagal (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu zahtevka tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje "le" ugodilni del prvostopenjske sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da je tožnik izgubil pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistim delom tožbenega zahtevka, o katerem ni bilo pravnomočno odločeno in s katerim torej v tej pravdi ni uspel doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo ni mogoče vložiti revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), predlog za njeno dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 191, 192, 342.
predlog za dopustitev revizije - zastarana terjatev - izpolnitev naturalne obligacije - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - zahtevek za vračilo - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja pravnomočnost sodbe tako silo, zaradi katere je mogoče uporabiti pravilo 191. člena Obligacijskega zakonika tudi, če se plača zastarano (torej obstoječo, a neiztožljivo) terjatev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Predlagana delegacija je smotrna, saj je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo predvideno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.