ZDR člen 36d, 36e, 36d/3, 36d, 36e, 36d/3. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid III. kategorije
Delavec, invalid III. kategorije invalidnosti, je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca, vendar mu kot trajno presežnemu delavcu ne more prenehati delovno razmerje. Zato lahko delodajalec trajno presežnemu delavcu - invalidu odredi čakanje na delo, dokler se mu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, v skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR, s pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.
ZODPM člen 2, 12, 22, 26, 27, 2, 12, 22, 26, 27. ZPP člen 353, 353.
razporeditev - sklep
Predpisi o delovnih razmerjih ne določajo, da je v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. Delavci se med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postane ta dokončna, prejšnja ne velja več.
Delavcu, kateremu je dolžan delodajalec povrniti odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače, davki, prispevki, regres, jubilejne nagrade), ne pripada tudi odškodnina za neizkoriščen letni dopust, če mu je bilo dosojeno nadomestilo plače za vse delovne dni v koledarskem letu.
Namen razlage spornega arbitražnega dogovora je umestitev spornega dogovora o arbitraži v današnjo situacijo. Opustitev takšne razlage sporne arbitražne klavzule bi namreč lahko imela za posledico odklonitev pravice do sodnega varstva ob sicer neodgovorjenem vprašanju vsebinskega okvira te klavzule. Morebiti arbitraža z identičnim imenom, kot je dogovorjena, še obstoji. Toda, tudi če je tako, ne gre več za identični organ, kot je bil opredeljen v spornem arbitražnem dogovoru. Tako se izkaže, da sporni arbitražni ugovor ne more imeti učinka, ki ga želi tožena stranka. Takšnega učinka ne more imeti, ker je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve dogovora (prim. 137. čl. ZOR).
Dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili sami v času pred narokom pred sodiščem, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je ob času odločanja postal sporen. V takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
ZOR člen 18, 18/2, 620, 759, 759/1, 18, 18/2, 620, 759, 759/1. SZ člen 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2, 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2.
pogodba o naročilu - razmerje - potrebni stroški - stroški - upravnik
Upravnik, ki je svojem imenu in za račun etažnih lastnikov sklenil pogodbo o obnovi fasade večstanovanjske hiše, je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s sklenjenimi pogodbami (1. odst. 759. čl. ZOR).
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje razlika med posojenim zneskom in zneskom, ki ga mora toženec vrniti (3.545,00 DEM), ne gre zgolj in samo na račun obresti, ampak so v tej razliki zajeti tako obe premiji za življensko in dodatno nezgodno zavarovanje kot tudi obresti. V znesku 196,00 DEM predstavljajo obresti znesek 39,99 DEM (kar pomeni, da obresti skupaj znašajo 2.399,40 DEM), iz česar izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te obresti niso oderuške.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala. Arbitražni dogovor velja le za stranki oz. stranke pogodbe o arbitraži. V obravnavani zadevi predstavlja takšno pogodbo določilo 9. člena pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je sklenila tožeča stranka z enajstimi stanovalci, med katerimi toženka ni navedena. zato ni mogoče šteti, da bi pogodba o arbitraži zanjo veljala.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 55, 55/1, 55/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Po uradni dolžnosti je treba paziti na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1.odstavka 55.člena ZIZ. Če se otrok po polnoletnosti redno ne šola, izvršilni naslov ugasne.
Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Ker sta stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju.
Oddaja terase v najem ni posel rednega upravljanja kot to meni pritožba, temveč posel, ki okvir rednega upravljanja presega (četrti odstavek 15. člena ZTLR). Za tak posel je torej potrebno soglasje vseh solastnikov.
odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki ga je to imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe, nastale v vrednosti predmeta premoženja, nimajo vpliva na velikost in obseg odgovornosti.
ZZZDR člen 79, 132, 132/5, 79, 132, 132/5. ZPP člen 409, 409/1, 409/2, 409, 409/1, 409/2.
razmerja med starši in otroci - umik tožbe - zvišanje preživnine
1. Kadar otrok, ki je dopolnil 15 let, izjavi, da sam prevzema pravdo, zakoniti zastopnik več ne more opravljati dejanj v postopku. 2. Ker so po 79. členu ZZZDR za določitev višine prispevka za preživljanje otrok bistvenega pomena možnosti vsakega od staršev in otrokove potrebe, mora sodišče pri odločanju o zahtevku po 132. členu ZPP (t.j. na zvišanje preživnine) natančno proučiti, kako so se spremenile okoliščine v zvezi z obemi od teh elementov.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.
ZS člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108, 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108.
jezik v postopku - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - prevajanje - uporaba jezika
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Zato so dolžne stranke in drugi udeleženci vložiti vloge v slovenskem jeziku. Če tako ne ravnajo, sodišče postopa po določbah 108. člena ZPP in naloži stranki, da vlogo v roku popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, sicer jo v nasprotnem primeru sodišče zavrže.
ZPP člen 214, 214/2, 214, 214/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 54.
neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
Izvršiteljevo poročilo o neuspelem rubežu je nepopolno, saj ne vsebuje imen pri rubežu navzočih udeleženih oseb (upničinih in dolžnikovih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev), niti podpisa dolžnika (prim. 54. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Izvršiteljevo poročilo naj bi sicer nekdo v imenu upnice podpisal, vendar pa iz njega ni razvidno, ali je bila ta oseba pri rubežu navzoča v imenu upnice ter, ali je izjavo o nameravanem predlogu za ustavitev izvršbe res podala (v skladu s pooblastilom upnice).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršilni stroški - predujem
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo dodatni predujem. Ker tega ni storilo, njegovega sklepa ni mogoče preizkusiti.