ZOR člen 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1, 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1. ZOZP člen 21, 21/2, 41, 21, 21/2, 41.
zavarovanje - subrogacija - regres
Subrogacija pri zavarovalni pogodbi je vstop v zavarovančeve (upnikove) pravice proti osebi, odgovorni za nastalo škodo, za katero zavarovalnica izplača zavarovalnino svojemu zavarovancu, ki je enaka (ali manjša) kot odškodnina, ki bi mu jo bil sicer dolžan plačati odškodninsko odgovorni povzročitelj škode. Z izplačilom zavarovalnine zaradi subrogacije ne preneha odškodninsko razmerje, le upnik se spremeni. Tožeča stranka je v konkretnem primeru izplačala odškodnino oškodovancu na podlagi svoje obveznosti iz naslova pogodbe o obveznem zavarovanju odgovornosti druge tožene stranke. Zavarovanec po pogodbi o zavarovanju odgovornosti pa ni oškodovanec temveč oseba, katere premoženjski interes (izplačilo odškodnine zaradi odgovornosti za škodo) je zavarovan. Odškodninsko razmerje med oškodovancem in povzročiteljem škode - zavarovancem tožene stranke oz. drugim tožencem - je z izplačilom odškodnine zaradi izpolnitve prenehalo.
ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1, 51, 51/1, 59, 59/1. ZIZ člen 272, 278, 272, 278.
začasna odredba - ugotovitev obsega zapuščine - ugovorni razlog - začasna odredba
Na podlagi zakonske domneve sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato lahko dovoli sodišče na predlog upnika zavaravanje le do ene polovice dolžnikovih nepremičnin, razen če upnik posebej za verjetno izkaže, da je bil njegov prispevek k skupnemu premoženju večji. Če upnik ni vložil tožbe v določenem roku, to ne pomeni, da začasna odredba ni bila pravilno izdana, ampak da so nastopili razlogi za njeno prenehanje; te mora dolžnik uveljavljati s predlogom in sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti v postopku zaradi ugovora.
Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Sodišče mora v zvezi z vprašanjem strahu, ki ga je tožnik pretrpel ob škodnem dogodku, ugotoviti, ali je bil strah intenziven in ali je trajal dalj časa. Če ugotovi, da je bil strah kratkotrajen, pa mora ugotoviti, ali je bilo zaradi njega v daljšem časovnem obdobju porušeno tožnikovo duševno ravnovesje.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL03688
ZOR člen 600, 600. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o delu - odločilna dejstva - izpolnitev obveznosti
Tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo za opravljeno storitev, ne more biti utemeljen, če ni izkazano, da je bila storitev opravljena. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe sicer sledi, da naj tožena stranka ne bi dokazala, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti v tem mesecu. Vendar pa zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč sklepati o nasprotnem, da namreč tožeča stranka je izpolnjevala svoje obveznosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica
Kljub temu, da je vsebina upnikovega predloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo.
vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunanje obresti in stroškov - dispozitivna narava zakonskih določb
Določilo 313. čl. ZOR je dispozitivno. To pomeni, da se lahko uporabi takrat, kadar ni drugačnega dogovora prizadetih strank o pomenu delnega plačila (prim. 20. čl. ZOR).
1. Lastniki stanovanj lahko sklenitev najemne pogodbe odklonijo le v obsegu razlogov, navedenih v 148. členu SZ. 2. Izrek sodbe po tožbi na sklenitev najemne pogodbe mora vsebovati celotno najemno pogodbo, oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe v smislu 41. člena SZ, tudi višino najemnine.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršitelji - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - osnova za odmero - poročilo - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Ne glede na pritožbene trditve, da je L. d.d. (ki se je preimenovala v G. d.d.), s pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb prenesla celotni zavarovalni portfelj na Z. d.d. Novo mesto in s tem prenesla pravno nasledstvo celotnega zavarovalnega portfelja na zavarovalnico T. d.d. Novo mesto, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj odstopnik L. d.d. ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Kljub temu, da je L. d.d. z omenjeno pogodbo prenesla tako pravice, kot tudi obveznosti iz zavarovalnih pogodb, gre le za singularno nasledstvo v materialno-pravnem razmerju, ki pa na procesni položaj tožnika ne vpliva (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).
Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. čl. ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi veorodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ko se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. čl. ZIZ)
V sporih majhne vrednosti velja načelo pisnosti izvedenih dejanj. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati, kot vse dokaze predložiti v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Rok za vložitev te vloge je za vsako stranko 8 dni. V primeru, da vloži stranka vlogo z novimi dejstvi in dokazi po preteku roka ali ustno na naroku, se te njene navedbe ne upoštevajo.
Ker bi dolžnik s plačilom upničine terjatve le izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, oprava izvršbe sama po sebi (če ob tem niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za odlog izvršbe) ne more predstavljati znatnejše škode.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - označba stranke - podpis pogodbe
Pod navedbo oz. "podpisom" upnika na zadnji strani predloga za izvršbo ni ne podpisa ne žiga, zato ta zapis niti ni zavezujoč. Za ugotovitev, kdo je stranka v tem postopku, je namreč odločilna navedba, ki je tudi podpisana. To pa je navedba na prvi strani predloga (T.... d.o.o. L...), ki je opremljena z žigom in podpisom upnikove pooblaščenke.
Udeleženec v postopku zlorablja svoje procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi. Za kaznovanje je treba najprej nedvomno ugotoviti, katera procesna pravica je bila zlorabljena, kdo jo je zlorabil in na kakšen način, ter ugotoviti tudi krivdo vsakega posameznega udeleženca postopka, ki naj bi pravice zlorabil.
Prošnja pooblaščenca (odvetnika) za preložitev naroka, ker ima istega dne ob isti uri razpisan pred sodiščem drug narok, ni upravičen razlog za preložitev naroka v primeru, da odvetnik ni navajal niti izkazal, da mu je stranka prepovedala prenesti pooblastilo za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika.