civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL03688
ZOR člen 600, 600. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o delu - odločilna dejstva - izpolnitev obveznosti
Tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo za opravljeno storitev, ne more biti utemeljen, če ni izkazano, da je bila storitev opravljena. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe sicer sledi, da naj tožena stranka ne bi dokazala, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti v tem mesecu. Vendar pa zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč sklepati o nasprotnem, da namreč tožeča stranka je izpolnjevala svoje obveznosti.
ZOR člen 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1, 178, 178/4, 206, 206/1, 208, 939, 939/1. ZOZP člen 21, 21/2, 41, 21, 21/2, 41.
zavarovanje - subrogacija - regres
Subrogacija pri zavarovalni pogodbi je vstop v zavarovančeve (upnikove) pravice proti osebi, odgovorni za nastalo škodo, za katero zavarovalnica izplača zavarovalnino svojemu zavarovancu, ki je enaka (ali manjša) kot odškodnina, ki bi mu jo bil sicer dolžan plačati odškodninsko odgovorni povzročitelj škode. Z izplačilom zavarovalnine zaradi subrogacije ne preneha odškodninsko razmerje, le upnik se spremeni. Tožeča stranka je v konkretnem primeru izplačala odškodnino oškodovancu na podlagi svoje obveznosti iz naslova pogodbe o obveznem zavarovanju odgovornosti druge tožene stranke. Zavarovanec po pogodbi o zavarovanju odgovornosti pa ni oškodovanec temveč oseba, katere premoženjski interes (izplačilo odškodnine zaradi odgovornosti za škodo) je zavarovan. Odškodninsko razmerje med oškodovancem in povzročiteljem škode - zavarovancem tožene stranke oz. drugim tožencem - je z izplačilom odškodnine zaradi izpolnitve prenehalo.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - okrajno sodišče - stvarna pristojnost sodišča
Ker gre očitno za spor v zvezi z opravljanjem njune pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za predmetni spor potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (prim. 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Za odločanje o gospodarskih sporih pa je po II. 3. tč. 101. čl. Zakona o sodiščih pristojno okrožno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica
Kljub temu, da je vsebina upnikovega predloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo.
ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1, 51, 51/1, 59, 59/1. ZIZ člen 272, 278, 272, 278.
začasna odredba - ugotovitev obsega zapuščine - ugovorni razlog - začasna odredba
Na podlagi zakonske domneve sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato lahko dovoli sodišče na predlog upnika zavaravanje le do ene polovice dolžnikovih nepremičnin, razen če upnik posebej za verjetno izkaže, da je bil njegov prispevek k skupnemu premoženju večji. Če upnik ni vložil tožbe v določenem roku, to ne pomeni, da začasna odredba ni bila pravilno izdana, ampak da so nastopili razlogi za njeno prenehanje; te mora dolžnik uveljavljati s predlogom in sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti v postopku zaradi ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL47652
ZTLR člen 64, 64/1, 64, 64/1. ZOR člen 966, 966. ZIZ člen 17, 23, 24, 168, 168/1, 17, 23, 24, 168, 168/1.
izvršilni naslov - verodostojna listina - pogodba - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba na nepremičnine
Zastavna pogodba ni ne izvršilni naslov ne verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. Prav tako ni listina, ki dokazuje prehod obveznosti, tako da bi bilo proti zastavitelju mogoče dovoliti izvršbo, četudi ni kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu oziroma verodostojni listini. Upnik mora doseči vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, da lahko nanjo predlaga izvršbo.
1. Lastniki stanovanj lahko sklenitev najemne pogodbe odklonijo le v obsegu razlogov, navedenih v 148. členu SZ. 2. Izrek sodbe po tožbi na sklenitev najemne pogodbe mora vsebovati celotno najemno pogodbo, oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe v smislu 41. člena SZ, tudi višino najemnine.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršitelji - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - osnova za odmero - poročilo - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Odpis parcele, ki je že bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, se dovoli brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost, ob predložitvi katerekoli (katastrske) listine, ki izkazuje, da je bila parcela pred uveljavitvijo ZZK oz. ZJC uporabljena za cesto.
Ne glede na pritožbene trditve, da je L. d.d. (ki se je preimenovala v G. d.d.), s pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb prenesla celotni zavarovalni portfelj na Z. d.d. Novo mesto in s tem prenesla pravno nasledstvo celotnega zavarovalnega portfelja na zavarovalnico T. d.d. Novo mesto, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj odstopnik L. d.d. ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Kljub temu, da je L. d.d. z omenjeno pogodbo prenesla tako pravice, kot tudi obveznosti iz zavarovalnih pogodb, gre le za singularno nasledstvo v materialno-pravnem razmerju, ki pa na procesni položaj tožnika ne vpliva (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - označba stranke - podpis pogodbe
Pod navedbo oz. "podpisom" upnika na zadnji strani predloga za izvršbo ni ne podpisa ne žiga, zato ta zapis niti ni zavezujoč. Za ugotovitev, kdo je stranka v tem postopku, je namreč odločilna navedba, ki je tudi podpisana. To pa je navedba na prvi strani predloga (T.... d.o.o. L...), ki je opremljena z žigom in podpisom upnikove pooblaščenke.
V sporih majhne vrednosti velja načelo pisnosti izvedenih dejanj. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati, kot vse dokaze predložiti v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Rok za vložitev te vloge je za vsako stranko 8 dni. V primeru, da vloži stranka vlogo z novimi dejstvi in dokazi po preteku roka ali ustno na naroku, se te njene navedbe ne upoštevajo.
Udeleženec v postopku zlorablja svoje procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi. Za kaznovanje je treba najprej nedvomno ugotoviti, katera procesna pravica je bila zlorabljena, kdo jo je zlorabil in na kakšen način, ter ugotoviti tudi krivdo vsakega posameznega udeleženca postopka, ki naj bi pravice zlorabil.
udeleženec v postopku - pravni interes - stranka - pravdna sposobnost - ugovor tretjega
Dolžnik v tem postopku v procesnopravnem smislu ne obstaja, vendar pa obstaja univerzalni pravni naslednik izbrisanega dolžnika, torej dolžnik v materialnopravnem smislu. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prevzemni družbi C... d.d., Ljubljana, potrebno priznati pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan zoper prevzeto družbo C... d.o.o., Ljubljana. Udeležbe prevzemne družbe v tem izvršilnem postopku ne gre enačiti s položajem tretjega v smislu 64. in 65. čl. ZIZ, saj ugovor tretjega po 64. čl. ZIZ izhaja iz podmene, da obstaja dolžnik, medtem ko ima tretji le pravico na določenem predmetu izvršbe (prim. 1. odst. 64. čl. in 2. odst. 65. čl. ZIZ); v obravnavani zadevi pa dolžnik (kot stranka v postopku) sploh ne obstaja. Dolžnik, kot ga je upnik označil v predlogu za izvršbo, ne obstaja in tudi ni (več) obstajal ob vložitvi predloga za izvršbo. To pomeni, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper osebo, ki ne more biti stranka, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odst. 339. čl. in 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Prošnja pooblaščenca (odvetnika) za preložitev naroka, ker ima istega dne ob isti uri razpisan pred sodiščem drug narok, ni upravičen razlog za preložitev naroka v primeru, da odvetnik ni navajal niti izkazal, da mu je stranka prepovedala prenesti pooblastilo za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika.
Višina predujma za kritje stroškov posebne revizije se določi na podlagi Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije.