ZDDPO člen 8, 12.ZR člen 72, 72/1, 75, 75/1, 75/2, 75/3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
Kot odhodki po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so utemeljeni stroški prodaje, ki se konkretno nanašajo na nakup določene opreme oziroma sredstev za tiste poslovne partnerje - gostinske obrate, ki so se v zameno za prejeta sredstva zavezali prodajati izključno proizvode tožeče stranke, se pravi določene količine piva in drugih izdelkov. Iz takih vlaganj sledi povsem normalno pričakovana povečana prodaja tožničinih proizvodov in s tem povečan prihodek. Prav ima tožeča stranka, da gre pri tem za novejšo obliko pospeševanja prodaje z določenim načinom komuniciranja proizvajalca s trgovci in potrošniki z realno pričakovanimi sledečimi večjimi poslovnimi uspehi.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe - postopek s tožbo - rok za vložitev (dopolnitve) tožbe - zavrženje (dopolnitve) tožbe - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožba je bila vložena v roku iz 1. odstavka 24. člena ZUS in zato pravočasno. Z vlogo z dne 09.1.1996 (tedaj več kot pol leta po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka za vložitev tožbe) je tožeča stranka tožbo dopolnila. Te dopolnitve pa vrhovno sodišče utemeljeno in pravno pravilno ni upoštevalo, ampak jo je kot nedovoljeno zavrglo. Pravno pravilno je namreč stališče, da je dopolnjevanje tožbe z razlogi, ki jih ni v pravočasno vloženi tožbi, glede novih razlogov enako situaciji, ko se tožba vloži po preteku roka, ki ga zakon določa za vložitev tožbe.
Dejstev, ki so se nanašala na zapadlost posameznih zneskov neplačanega prometnega davka, tožeča stranka v upravnem postopku ni izpodbijala. Z drugimi besedami to pomeni, da tožeča stranka glede teh dejstev, ki so bila v prvostopnem postopku obravnavana in ugotovljena, v upravnem postopku ni izrazila prav nobenega nasprotovanja ali dvoma. Zato je vrhovno sodišče pri obravnavanju njene tožbe utemeljeno izhajalo iz določbe 1. odstavka 39. člena ZUS v katerem je uzakonjeno pravilo, da sodišče odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Prav nobenega razloga ni imelo sodišče za uporabo 2. odstavka 39. člena ZUS, za uporabo katerega se v zahtevi za izreden preizkus neutemeljeno zavzema tožeča stranka.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi člen 10, 18.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - dolgoročne rezervacije - prihodki od poslovanja - kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Tožeča stranka v zvezi s plačilom kupnine 37,822.907,00 SIT meni, da bi se ta znesek lahko štel tudi za dolgoročno rezervacijo po slovenskem računovodskem standardu št. 10 na račun njene garancije za izvedeno delo. Res se lahko prihodki tudi odpišejo za poslovno leto, v katerem so nastali, za pokrivanje stroškov, ki bodo verjetno nastali, kot to določa računovodski standard št. 10.2. Toda to je dopustno po standardu 10.9 le, če je izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja dolgoročne rezervacije in če so opredeljeni koeficienti za njihovo vračunanje v krajših obdobjih.
Kupnino za prodani poslovni prostor bi tožeča stranka morala knjižiti med prihodke in s tem ustrezno povečati osnovo za davek na dobiček pravnih oseb, saj je sklenjena pogodba perfektna in golo dejstvo, da kupec kupnine ni plačal, pri tem ni upoštevna, saj po računovodskem standardu št. 18.2 sestavljajo prihodke od poslovanja tudi prodajne vrednosti proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala, ki so po računovodskem standardu št. 18.6 razvidne iz računov in drugih listin, pri čemer računovodski standard 18.20 izrecno pojasnjuje, da za upravičenost do izkazovanja prihodkov od prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin.
davek od prometa proizvodov (prometni davek) - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil - ugotovitev prometne vrednosti vozila
Tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe - prometni davek in posebni prometni davek od posebnih iger na srečo - vstopninski žetoni
Vsakršne žetone, ki dajajo pravico do iger, je treba šteti kot osnovo za izračun in plačilo prometnega davka in posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40148
ZPDDP člen 3, 3/3. ZVIT člen 159, 159/1, 159/2, 160, 162. SKPG (1993) člen 39, 46. ZAP (1978) člen 3.ZLPP člen 18, 19, 19/1.ZIL člen 126.
program lastninskega preoblikovanja kot avtorsko delo - plačilo posebnega davka na določene prejemke od avtorskega dela - inovacije in inovativnost - nagrajevanje
Izbor ustreznega načina lastninskega preoblikovanja oziroma njihove kombinacije ter oblikovanje programa preoblikovanja je avtorsko delo.
Pod inovacijo je treba razumeti tudi vsako tehnično izboljšavo v smislu 159. člena ZVITIZR, četudi je ni bilo mogoče zavarovati (2. odst. 159. člena in 160. člen ZVITIZR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pozna izraz "inovativnost" (39. člen SKPG) in "inovacija" (46. člen SKPG). Ta dva izraza nista sinonimna izraza. Inovativnost ima lahko za posledico inovacijo, ni pa to nujno. Zato je tudi nagrajevanje za inovativnost in za inovacijo urejeno različno. Po 39. členu SKPG je ena od osnov za določanje delovne uspešnosti tudi inovativnost. Ta se izrazi v plači. Nadomestilo za inovacijo pa se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in inovator (46. člen SKPG).
Spodbijani sklep ni upravni akt v smislu določila 6. člena ZUS, saj se z njim ne odloča o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč je le procesni sklep, izdan v teku inšpiciranja zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačila davka od dobička pravnih oseb, s katerim se je naložilo tožeči stranki v skladu z določilom prvega odstavka 49. člena Zakona o agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da odpravi nepravilnosti in nezakonitosti pri vodenju poslovnih knjig.
ZPD člen 6, 6/1-1. Tarifa davka od prometa proizvodov št.3 točka 16.
prometni davka - dokazovanje unikata
Če izdelek ni izdelan v R Sloveniji, država izvora izdelka pa ima predpise o potrjevanju unikatnosti v njej izdelanih izdelkov, so za ugotavljanje unikatnosti merodajni njeni predpisi (načelo največje koneksitete).
ZIS člen 53. ZPD člen 20, 21, 24, 24/1-7, 35, 35/1, 35/4, 36, 36/1, 36/2.ZPPDPIS člen 5.
davčna osnova za storitve posebnih iger na srečo
1. Davčna osnova je vrednost vplačil, prejetih za udeležbo pri konkretni vrsti posebne igre na srečo, od katere se odbije vrednost dobitkov pri tej vrsti posebne igre na srečo.
2. Vrednosti dobitkov od žrebanja vstopnic ni mogoče odbiti od davčne osnove (posebnega) davka od prometa storitev posebnih iger na srečo. 3. Vstopninski žetoni so izkaz plačila vstopnine in ne izkaz plačila za udeležbo pri posameznih igrah na srečo. Zato njihove vrednosti ni mogoče upoštevati pri oblikovanju davčne osnove za posamezno vrsto igre na srečo.
ZAPPNI člen 49, 49/3.ZUP člen 9. ZPD člen 84, 84/3.
nadziranje kot poseben upravni postopek po ZAPPNI - davek od prometa proizvodov (prometni davek) - vodenje evidenc - odprava ugotovljenih nepravilnosti - ugotovitev obveznosti davčnega zavezanca s cenitvijo
Iz ugotovitev prvostopnega organa zanesljivo sledi, da tožeča stranka ni vodila oziroma zelo neredno, površno in pomanjkljivo poslovne knjige in evidence o svojem poslovanju in da zaradi tega na tej podlagi ni bilo mogoče ugotoviti celotnega dejanskega stanja, ki bi služil za osnovo preveritve pravilnosti in zakonitosti plačevanja davkov in prispevkov. Zato se je prvostopni organ upravičeno poslužil pooblastila iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o agenciji za plačilni promet in ugotovil obravnavane obveznosti s cenitvijo.
ZAPPNI člen 48.ZUP člen 113, 113/3, 114, 117, 117/1. ZZP člen 31a, 31a/4.
davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškov
Po določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama.
Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
prometni davek - fotokopiranje - storitev ali proizvodnja - davčna osnova PD od turistično agencijskih storitev
1. Če je bila tožena stranka v dvomu kakšno dejavnost opravlja tožeča stranka pod registrirano dejavnostjo fotokopiranje, bi morala to ugotoviti na podlagi opredelitve v členu 16a/II Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS št. 6/92, 39/93), kaj se šteje za storitveno dejavnost fotokopiranja.
2. Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to ni imel pooblastila, je omenjena določba Pravilnika v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.1.1997 štev. U-I-23/96-6 Ur. list RS štev. 5/97). Zato je sodišče pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS40113
ZUP člen 56, 56/1, 220. ZUS člen 6.
upravni spor - dopustnost
Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari.
S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.
komisijska prodaja - deli motornih vozil - davčna stopnja - davčna osnova od komisijsko prodanih motornih vozil
1. Prometni davek od komisijske prodaje rabljenih motorjev za motorna vozila in rabljenih karoserij se plača po 20 % davčni stopnji po 3. točki t.št.3 Tarife davka od prometa proizvodov.
2. Če davčni zavezanec v knjigovodskih in drugih listinah nima podlage za ugotovitev davčne osnove prometnega davka od prometa rabljenih osebnih avtomobilov, lahko to ugotovi z uporabo Kataloga prometnih cen rabljenih avtomobilov.
prometni davek - davčna osnova prometnega davka od prodaje rabljenih avtomobilov
1. Davčna osnova, od katere je treba obračunati in plačati davek od prometa rabljenih avtomobilov, je njihova prometna vrednost. Ta se načeloma določa po prodajni ceni. Če pa ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ sam.
2. Eden od načinov za ugotovitev prometne vrednosti je tudi uporaba kataloga - cenika rabljenih osebnih avtomobilov, izdelanega na podlagi podatkov o cenah, ki veljajo na tržišču.
Iz dejanskega stanja izhaja, da se v postopku davčnega nadzorstva po 40. členu in sledečih členih Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje oporeka oziroma vsaj raziskuje neupravičenost izplačila dobička tožeči stranki. Zato, ker se zadeva tiče neposredno tožeče stranke v njenih premoženjskih interesih, ji tožena stranka neutemeljeno odreka svojstvo stranke v postopku omenjenega davčnega nadziranja. Po določilu 49. člena ZUP je stranka tudi tista oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
prometni davek - vodenje posebne evidence pri oprostitvi plačila prometnega davka
Tožeča stranka navaja, da ji je bil neupravičeno naložen v plačilo prometni davek zaradi nevodenja evidence o porabi materiala po 3. odstavku 55. člena ZPD. Po tej določbi se mora voditi evidenca o nakupu, gibanju in porabi teh proizvodov po njihovi vrsti, količini in vrednosti, ki se mora ujemati s podatki iz računa o nakupu, prejemnice, dostavnice, tovornega lista ali drugih listin. Samo če razpolaga s takšno evidenco, je lahko deležna oprostitve plačila prometnega davka. Zahtevana posebna evidenca je zato formalen, popoln, zbiren, nazoren in sproten prikaz določenega dela poslovanja v pravni osebi, ki ga ne morejo nadomestiti raztreseni podatki na različnih mestih in listinah, kot to v nasprotju s citirano zakonsko določbo meni tožeča stranka. Pri tem ni prezreti, da se taka evidenca zahteva in mora obstajati posebej, poleg računov o nakupu blaga.
Zahtevane evidence tožeča stranka torej ni vodila in ji je bilo zato upravičeno naloženo plačilo prometnega davka.