delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev delovnega naloga predstojnika - disciplinski postopek
Iz določbe drugega odstavka 3. člena ZDDO izhaja, da zakon kot predstojnika obravnava samo funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Glede na določbe členov od 15 do 32 ZUpr, ki določajo organizacijo ministrstev in njihovo vodenje, so upravni organi v sestavi ministrstev uprave, uradi in inšpektorati, ki jih vodijo direktorji ali glavni inšpektorji. Ti so zakonsko opredeljeni kot predstojniki. Zato ni nobene zakonske podlage, da bi se tudi drugi, sicer ostali položajno nadrejeni delavci, lahko šteli kot predstojniki v smislu določb ZDDO ali ZUpr.
ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izjava delavca o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - grožnja
Ob dejanski ugotovitvi, da se je želja tožnice, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je izrazila s podpisom odpovedi delovnega razmerja, ujemala z njeno trenutno pravno voljo, ni mogoče govoriti o nepravni volji.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - odklonitev odrejenega dela - disciplinski organi - sestava disciplinske komisije
Če je v pravilniku delodajalca določeno, da je hujša kršitev delovnih obveznosti večkratna kršitev delovnih obveznosti, to potem pomeni, da je delavec storil takšno kršitev tudi v primeru, če je dvakrat odklonil izvršitev odrejenega dela.
Velja načelo, da je disciplinska komisija lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca, in pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki bi naj storil kršitev delovnih obveznosti. Izjeme od tega načela morajo biti v pravnih normah jasno in točno določene.
URS člen 23, 23/1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravica in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP (1977) člen 214, 214/2, 215.ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine iz naslova nove škode - povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine - sodni postopek - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
V 1. odstavku 23. člena Ustave RS je določeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Izraz "brez nepotrebnega odlašanja" je nedoločen pravni pojem, ki se lahko označi kot pravni standard, kar pomeni, da se mora pri njegovi uporabi natančneje določiti vsebino.
Pavšalne navedbe tožeče stranke o pristranosti, političnem genocidu in diskriminaciji, ki niso konkretizirane, niti dokazane, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov - pravne posledice
V pojmu zamolčanje je vsebovano vedenje o določeni okoliščini, kajti zamolčati pomeni namenoma nečesa ne povedati, kar je osebi sicer znano. Če delavec o posledici svojega obolenja ni bil seznanjen, ni vedel oziroma mogel vedeti, da bi lahko predstavljalo oviro za opravljanje dela, za katero je sklenil delovno razmerje.
ZDR (1990) člen 30, 30/2, 30/2-2, 66, 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - neupravičena odsotnost z dela - vrnitev na delo - čakanje na delo - razporeditev v drugo organizacijo
Delavcu, ki je bil na čakanju na delo in ki je bil razporejen na delo v drugo organizacijo, lahko pravno veljavno preneha delovno razmerje po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, če je bil pravno veljavno preklican sklep o čakanju na delo in če je jasno ugotovljeno, da se delavec ni vrnil na delo v organizacijo, v kateri je bil v delovnem razmerju.
O prenehanju delovnega razmerja po navedeni določbi ZDR lahko odločajo le organi organizacije, v kateri je bil delavec v delovnem razmerju v času, ko bi naj bil neupravičeno odsoten z dela.
Strah se po ugotovitvah sodišča pri revidentu pojavlja vedno skupaj s poslabšanjem zdravstvenega stanja in zato lahko predstavlja le njegovo zmanjšano splošno življenjsko aktivnost, zato bi morala biti tudi odškodnina iz tega naslova samo del odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS06152
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 16, 19.ZPP člen 367, 371, 400.ZIZ člen 10.
ugrabitev otroka - uporaba mednarodne konvencije - sklep o vrnitvi otroka - začasna odredba - dovoljenost revizije - revizija zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe - zavrženje revizije
Uporaba o Konvencije civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok vzpostavlja stanje, ki je bilo porušeno s tem, ko je oče otroka odpeljal iz kraja stalnega prebivališča, kjer je bil v oskrbi matere, v drugo državo. Odločitev po Konvenciji ni meritorna odločitev o razmerju med starši in otroki. Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Sklep o vrnitvi otroka je po vsebini najbližji začasni odredbi.
V 10. členu ZIZ je določeno, da revizija zoper pravnomočno odločbo na drugi stopnji ni dovoljena.
Da bi tožniku nastali stroški po krivdi tožene stranke ali po naključju, ki se je primerilo toženi stranki, ne morejo izkazovati tožnikove navedbe, ki se nanašajo le na razloge za umik tožbe.
Ker izpodbijani pravnomočni del odločitve o zahtevku ne presega v zakonu določene denarne vrednosti, revizija ni dovoljena, zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
Pritožba je enovito pravno sredstvo, o katerem se praviloma odloči z eno odločbo. Kot za vse vloge velja tudi za pritožbo stališče pravne teorije in sodne prakse, da za veljavnost vlog ni pomemben naslov (vloge) ampak njena vsebina.
Po določilu 350. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v njenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika.
Pritožba glede na določilo prvega odstavka 351. člena ZPP ni popolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija (torej razlog iz 1. točke spredaj), ali če ni podpisana (4. točka zgoraj). To pomeni, da pritožba ni nepopolna, če ne vsebuje drugih sestavin (iz 2. ali 3. točke spredaj), ki so očitno dispozitivne narave.
razdrtje pogodbe zaradi nezmožnosti izpolnitve - plačilna nezmožnost - vrnitev are
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve ne po 137. členu ZOR (ki nastopi iz objektivnih razlogov, ko je predmet izpolnitve na primer uničen in podobno, ali iz subjektivnih razlogov, ko nastopi smrt stranke in podobno), niti ne nezmožnost izpolnitve po 354. členu ZOR (ki je možna predvsem pri individualno določenih izpolnitvah).
povrnitev negmotne škode - višina denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju le subjektivnega merila ni mogoče odmeriti objektivizirano pravične odškodnine, saj vsak oškodovanec lastno škodo doživlja kot edino zanj pomembno. Zato je treba odmeriti odškodnino z upoštevanjem vrste in stopnje kvalitativne spremembe življenja več oškodovancev, zlasti takih s podobnimi telesnimi poškodbami, in opraviti kvantitativne primerjave višine odmerjene odškodnine.
Odločanje o obveznosti prenosa zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jo določa 5. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Ker investitor pred pričetkom gradnje ni pridobil ustreznega dovoljenja, tega pa bi moral imeti, tudi če gre za nadomestno gradnjo, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa odstranitve objekta.
ZPP člen 76, 77.ZDen člen 20, 67, 67/1. ZZDR člen 190, 211.
denacionalizacija - neznani dediči denacionalizacijskega upravičenca - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - aktivna legitimacija skrbnika premoženja
Kadar gre za neznano osebo, je vendarle znano vsaj to, kakšno lastnost naj ima ta oseba, ki je upravičenec premoženja v upravljanju skrbnika za poseben primer. Običajno so to dediči premoženja, kakor v obravnavanem primeru. To pomeni, da bi kot tožeča stranka lahko nastopili le (ne)znani dediči denacionaliziranega premoženja, v korist katerih je tožnik upravljal premoženje in glede katerih (v nasprotju z dejansko vloženo tožbo) trdi, da je zanje zahteval plačilo uporabnine za poslovni prostor, ki je bil predmet denacionalizacije.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - perpetuatio fori - spor o pristojnosti
Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. Tudi v tem primeru, (ko pride do takšne situacije), še nadalje velja pristojnost, ki je veljala v začetku izvršilnega postopka.