Tožnik, kljub dvakratnemu pozivu, da v tridesetdnevnem roku popravi pritožbo tako, da pošlje sodišču prevod pritožbe v slovenski jezik, in kljub opozorilu na posledico, če tega ne bo odpravil, nerazumljive vloge v srbskem jeziku ni popravil, zato je pritožbeno sodišče njegovo vlogo zavrglo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v povezavi s 16. členom ZUS.
ZPP (1977) člen 90, 90/1, 354, 354/2-7. ZUS člen 16.
pomankljiva tožba - zahteva zo odpravo pomanjkljivosti tožbe, poslana osebi, ki ne more biti pooblaščenec
Ker je sodišče poslalo zahtevo za odpravo pomanjkljivosti tožbe združenju, ki ne more biti pooblaščenec, ni ravnalo v skladu z določbo 1. odstavka 29. člena ZUS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na stališče, da je treba upoštevati pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi čas čakanja na to odškodnino. Nima pa prav, ko uveljavlja, da bi bilo treba to posebej številčno izkazati. Določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo je kompleksno. Sodišče mora upoštevati vse okoliščine, tako objektivne, kot subjektivne na strani oškodovanca in poleg tega tudi čas čakanja na odškodnino. Vendar posameznih elementov ni mogoče in tudi ni potrebno posebej številčno prikazovati, saj pri tem ne gre za uporabo tarif, ampak za individualno presojo vsakega zahtevka. V obravnavanem primeru je prisojena odškodnina na zgornji meji odškodnin, ki jih pozna sodna praksa za podobne primere, iz česar sledi, da je bila pravilno upoštevana poleg vseh drugih upoštevnih okoliščin tudi dolgotrajnost postopka.
Pri navedbi pravne podlage pogojne obsodbe, ko je v izpodbijani sodbi naveden 2. odstavek 50. člena ZKP in ne KZ, gre za očitno pisno napako. To pa je v smislu 1. odstavka 365. člena ZKP mogoče popraviti ne samo na zahtevo strank ampak tudi po uradni dolžnosti.
Nesprejemljivo je stališče, da se stvarna pristojnost prvostopenjskih sodišč po končani preiskavi presoja glede na vloženo zahtevo za preiskavo. Glede na rezultate preiskave namreč državni tožilec v skladu s 3. točko 2. odstavka 45. člena ZKP vloži obtožni akt - v konkretnem primeru obtožni predlog - pred pristojnim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je bilo kaznivo dejanje sprovocirano s strani tajnega policijskega sodelavca, obsojenec uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če je kazen izrečena v zakonsko določenem okviru, je z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
V postopku so se pojavile, sledeč izjavam procesnih udeležencev, napetosti, ki povzročajo motnje v poteku pravdnega postopka in s tem v zvezi njegovo podaljševanje. To pa je gotovo tehten razlog, ki ga določba 67. člena ZPP predvideva kot podlago za odločitev o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Sojenje v zadevi, v kateri je tožena sodelavka na pravdnem oddelku, ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost zakonite sodnice, ki se kaže v njenem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Poleg tega bi postopek lahko skalil delovne odnose.
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva tudi bodočo škodo, za katero je gotovo, da bo nastala in v kakšnem obsegu ter na zahtevo oškodovanca tudi odmeri ustrezno odškodnino.
V tožbi zaradi varstva ustavnih pravic mora tožnik jasno izkazati možnost, da so bile njegove ustavne pravice kršene in ne zadošča zgolj predstavitev in zatrjevanje kršitve, brez konkretnih navedb, v čem so bile te pravice kršene. Brez navedene trditvene podlage tožbe po 3. odstavku 1. člena ZUS ni mogoče obravnavati in jo je prvostopno sodišče, ker je tožnik v postavljenem roku ni dopolnil, utemeljeno zavrglo.
Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega naročila ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Ta akt ne pridobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za kontrolni postopek, v katerem se ne odloča o pravici, obveznosti ali koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zato zoper odločitev revizijske komisije ni možen upravni spor.
izključitev iz zveze - stvarna nepristojnost - začasna odredba
Akt, izdan v postopku odločanja skupščine zveze društev, ki so pravne osebe zasebnega prava, se nanaša na civilnopravna razmerja, zato spore v zvezi s takšnim aktom rešuje sodišče splošne pristojnosti.
SZ člen 117, 117/1. ZIP člen 59, 62.ZIZ člen 67, 70.
izselitev iz stanovanja - sodba na podlagi izostanka kot izvršilni naslov - razveljavitev sodbe - nasprotna izvršba - vzpostavitev prejšnjega stanja - izročitev drugega enakovrednega stanovanja - privatizacija stanovanj
Tožnica zaradi neutemeljene tožbe za odpoved stanovanjskega razmerja in zaradi tudi kasneje nepravilnega ravnanja tožene stranke ne more biti na slabšem, kot bi bila, če do teh ravnanj tožene stranke ne bi prišlo. Zato je treba izhajati iz situacije, kakršna bi morala biti. Tožnica bi na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona morala biti imetnica stanovanjske pravice vsaj na stanovanju, ki je enakovredno prejšnjemu stanovanju, iz katerega je bila prisilno izseljena na podlagi izvršilnega naslova, ki je kasneje odpadel. Zato utemeljeno zahteva ne samo izročitev enakovrednega stanovanja, ampak tudi njegov odkup po 117. členu SZ.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina
Na poslabšanje tožnikovega stanja je odločilno vplival toženčev udarec, ki je nedvomno protipravno in škodno dejanje ter v vzročni zvezi s tožnikovim sedanjim poslabšanjem zdravja.
ZUS člen 73. ZUN člen 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61.
lokacijsko dovoljenje - ugovori soseda
Soglasje pristojnih organov za legalizacijo nedovoljene gradnje mora obsegati vse posege v prostor, ki so nastali z gradnjo, ki je predmet legalizacije.
Dejstvo, da se tožnik ukvarja z gasilstvom, samo po sebi še ne pomeni načina življenja oziroma ravnanja, ki bi zadoščalo za ugotovitev obstoja humanitarnih razlogov za nasprotovanje uporabi orožja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je tožnica iz tega zakonskega spora sodnica Okrajnega sodišča v X., kljub stvarni in krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v X., po presoji vrhovnega sodišča zaradi same narave zakonskega spora predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP.
Odločilni dejanski ugotovitvi o pomanjkanju tožnikove dobre vere vsaj od leta 1970 dalje in nedokazanosti posestnih dejanj v obdobju pred letom 1963 sta po takrat veljavnih pravnih pravilih bivšega ODZ narekovali zavrnitev tožbenega zahtevka. Nedobrovernost posestnika je tudi po 28. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 36/90) ovira za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
procesno nasledstvo - odtujitev nepremičnine po izdaji dokončne odločbe o zavrnitvi zahteve za priglasitev del
Z nakupom nepremičnine kupec ni pridobil pravice za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o zavrnitvi zahteve za priglasitev del, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku, saj tudi v primeru, da bi bila prejšnjemu lastniku izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, novi lastnik na podlagi take odločbe ne bi mogel graditi
pristojnost slovenskega sodišča - odločilna dejstva za presojo pristojnosti - perpetuatio iurisdictionis
Za oceno pristojnosti slovenskega sodišča so odločilna dejstva, obstoječa ko je pravda začela teči, in ne okoliščine, ki so nastopile po razpadu nekdanje skupne države.