določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku
Med tehtne razloge za prenos pristojnosti je nedvomno mogoče uvrstiti okoliščino, da je stranka postopka sodnik sodišča, na katerem naj bi tekla zadeva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - varščina
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper pravnomočni sklep, s katerim je bilo odločeno, da varščina pripade proračunu. Ugotovitev v obeh napadenih sklepih, da je obdolženec pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku, je dejansko vprašanje, ki se dokončno reši v rednem postopku. Zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji. Fakture, ki jih je tožena stranka poslala tožeči stranki, so imele funkcijo ponudbe. S tem, da je tožeča stranka v fakturah navedeno ceno plačala, je ponudbo sprejela. S tem je bila pogodba sklenjena.
odškodninska odgovornost šole - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - obrnjeno dokazno breme - krivdna odgovornost - šolsko tekmovanje - skok v višino - povrnitev škode - vmesna sodba
Tožena stranka ni dokazala, da naj bi Osnovna šola Ž. kot organizator šolskega tekmovanja doskočišče za skok v višino opremila s stranskimi blazinami. Dokazala tudi ni, da naj bi Osnovna šola P., ki je tožnika prijavila na tekmovanje, pred tem tožnika dovolj pripravila nanj. Zato je odločitev obeh sodišč o obstoju krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke kot zavarovatelja splošne odgovornosti obeh šol materialnopravno skladna z določbo prvega odstavka 154.
člena ZOR. Prav zaradi ugotovljenih opustitev je tožnik pri skoku v višino s hrbtom nazaj padel in ob padcu udaril z glavo ob gola tla.
Tožeča stranka je z vpisom v polje 50 enotne carinske listine navedena kot glavni zavezanec in je s tem prevzela jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.
denacionalizacija gozdov - povečana vrednost nepremičnine
Tudi pri denacionalizaciji gozdov je potrebno uporabiti 25. člen ZDen in ugotoviti, ali se je zaradi izgradnje gozdnih cest povečala vrednost gozdnih parcel, ki so predmet vračanja. Gozdne ceste niso javno dobro. Pri vrednosti ne gre za vrednost cest, ampak za vrednost gozdov. Zato amortizacija cest ni pomembna.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicuje na pritožbena izvajanja glede kršitev zakona, a jih v zahtevi ne obrazloži, vrhovno sodišče teh kršitev v skladu s 1. odstavkom 424. člena ZKP ne preizkusi.
Ker pri odmiku nadstreška 0,20 m od sosednjega zemljišča ni mogoče brez podlage v priglasitvi izključiti neposrednega vpliva meteorne vode in snega na sosednje zemljišče, bi morala že priglasitev vsebovati način odvajanja meteorne vode in snega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Zgolj "občutek, da imajo določeni ljudje vpliv tudi na Okrajno sodišče v Kranju, in je zato pričakovati nepredvidene stvari v razsojanju in odločanju tega sodišča", za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne zadošča.
Če je tožba zaradi molka vložena prezgodaj, ker ob njeni vložitvi še ni preteklo 7 dni odkar je tožeča stranka pozvala organ druge stopnje, naj odloči o zadevi, se pozneje izdana drugostopna odločba lahko izpodbija le s samostojno tožbo.
dohodnina za leto 1994 - višina priznanih normiranih stroškov
Kadar zavezanec dejanskih stroškov ne uveljavlja, se kot osnova za odmero davka od dohodka šteje dohodek, dosežen z najemninami, zmanjšan za 40%, kolikor znašajo normirani stroški.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - bivališče prič in sedež enote pravdne stranke na območju drugega sodišča
Vrhovno sodišče je pri odločitvi, da ne ugodi predlogu za delegacijo pristojnosti, upoštevalo tudi, da postopek teče že več kot šest let in da po stanju spisa ni videti ovir, da se brez zamude nadaljuje in konča. Prenos zadeve na drugo sodišče bi pomenil nujno podaljšanje postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Ker po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti preneha njegova funkcija, ko postane sodba pravnomočna - izjeme so, če je obdolžencu izrečena kazen zapora dvajsetih let ali če je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani - ga mora obsojenec pooblastiti za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija dokazno ceno sodišč prve in druge stopnje, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pripor - priporni narok - združitev zadev - predlog za odreditev pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je državni tožilec na pripornem naroku združil in pozneje tudi v teku postopka zahteval preiskavo še za drugo kaznivo dejanje, ni bil kršen 204.a člen ZKP. Predlog državnega tožilca za združitev zadev na pripornem naroku pred preiskovalnim sodnikom tako ne izključuje možnosti, da se vsebina pridružene zadeve ne bi ocenjevala z vidika obstoja posebnih okoliščin, ki narekujejo odreditev pripora.
stroški kazenskega postopka - predkazenski postopek - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se pravnomočna sodba ne opira na odločbo o pridržanju obsojenca, ugotavljanje nepravilnosti postopka organov za notranje zadeve v predkazenskem postopku ne more biti predmet presoje v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obsojenčeva pravica do obrambe ni bila prekršena, če je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje predlagal zaslišanje priče (natakarice, pri kateri ni navedel imena in priimka, in za katero je obstajala le verjetnost, da je videla dogodek), višje sodišče pa je ocenilo, da glede na zbrane dokaze dokaznega postopka ni potrebno dopolnjevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21144
ZKP člen 236, 327.KZ člen 201, 201/2.
glavna obravnava - priče - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane med zasliševanjem priče - oprostitev pričanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kršitev v škodo obrambe ni bila storjena, s tem ko je bil obsojenec v času zaslišanja oškodovanke v skladu s 327. členom ZKP napoten iz razpravne dvorane. Iz zapisnika o glavni obravnavi namreč sledi, da mu je bila po vrnitvi prebrana njena izpovedba ter je bil vprašan, če ima kakšne pripombe, ki jih je tudi podal na zapisnik.
Posojilo, dano osebi, ki ga je vnesla v sredstva svoje d.o.o., ni posojilo družbi marveč fizični osebi, če ni bilo poprej dogovorjeno in listinsko izkazano, da gre za posojilo družbi.