Ker zakon pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe na kraj storitve kaznivega dejanja ne navezuje nobene posebne posledice, ta ne spada med zakonske znake tega kaznivega dejanja.
V procesni situaciji, ko je tudi zoper oškodovanca vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil v istih časovnih in krajevnih okoliščinah zoper obsojenca (isti historični dogodek), je združitev postopkov sicer pravilo, ni pa obvezna.
Zakon o denacionalizaciji ne temelji na inštitutu civilnega prava, zaradi česar v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo
Ker tožeča stranka ni izpolnila naložene ji obveznosti, je upravni organ postopal v skladu z 286. členom ZUP/86, ko je nadaljeval postopek izvršitve z izdajo sklepa o izterjavi denarne kazni.
predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - obstoj solastnine - velikost solastninskega deleža - plačilo uporabnine
Rešitev predhodnega vprašanja solastninskega deleža toženke na stanovanju za katerega tožnik (solastnik) zahteva uporabnino, nima pravnih učinkov v posebni pravdi zaradi ugotovitve solastniških deležev.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena ZKP).
Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.
Odvetniška tarifa je podzakonski predpis, ki ga Odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv, v goslasju s pravosodnim ministrom, veljati pa začne po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka odvetniška tarifa obvezna za sodišča in druge državne organe. ZOdv ne določa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago odvetniške tarife, ki jo sprejme Odvetniška zbornica. To je določeno le v 22. členu tarife, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila. Zato obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
tožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes
ZUS v 4. členu predpisuje splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu in omejuje dopustnost tega spora v primerih, ko tožnik ne izkaže, da so z upravnim aktom prizadete njegove pravice in pravne koristi.
ZUS člen 23, 23/3, 50, 50/2, 72, 72/4. ZTI člen 15, 15/1. ZGD člen 4, 4/3. ZVPot člen26, 26/1, 72, 72/1.
ukrep tržne inšpekcije - prekoračitev dejavnosti - vidna označitev cene storitev - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave
Zaradi morebitne kršitve, ki jo sodišče stori s tem, da kljub zahtevi, da se opravi glavna obravnava, odloči na nejavni seji, je mogoče sodbo izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
postavitev skrbnika - položaj stranke v postopku - brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo
ZZZDR ne daje opore za trditev, da bi brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, lahko v postopku postavitve skrbnika tej osebi, varoval kakšno svojo pravno korist. V postopku postavitve stalnega skrbnika, ki se začne po uradni dolžnosti, ima položaj stranke v postopku le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika.
CZ člen 161, 161/1-8. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 40, 40/3.
carinska oprostitev - invalid - smrt invalidne osebe pred potekom triletnega roka - dedovanje vozila, ki je bilo oproščeno plačila carine
Če invalidna oseba umre v treh letih od dneva prepustitve vozila, za katerega je bila uveljavljena carinska oprostitev na podlagi 8. točke 1. odstavka 161. člena CZ, lahko dediči vozilo podedujejo oziroma podedujejo in prodajo, ne da bi plačali carino.
Če v materialnem predpisu ni določeno, da ima kršitev zakona za posledico ničnost, kar pa v ZDen glede dvakratnega podržavljenja istih nepremičnin ni določeno, potem ne gre za ničnostni razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP.
ukrep tržne inšpekcije - reševanje reklamacije - neupravičeno zavrnjena zahteva potrošnika za vračilo zneska za plačano storitev
Na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, in navedb tožeče stranke je sodišče prve stopnje imelo prav, ko je štelo, da obstoj napake ni bil sporen ter da je potrošnik zahteval vračilo plačanega zneska za opravljeno storitev, tožeča stranka pa je to zahtevo neupravičeno zavrnila. Ob tako ugotovljenih okoliščinah pa je inšpekcijski organ imel podlago za izdajo ukrepa po določbi 71. člena ZVPot.
Stroški oskrbe zapuščenega psa ne predstavljajo stroškov upravnega postopka. Za presojo zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, s katerim je naloženo plačilo stroškov oskrbe psa, je pomembno, ali je v področnih zakonih, ki urejajo materijo varstva živali, mogoče najti pooblastilo za izrečeni ukrep.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5/1.
vračanje premoženja - dokazovanje obsega in vrednosti podržavljenih nepremičnin - dokazovanje z verodostojno listino
ZDen v 1. odstavku 44. člena določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določa po stanju v času podržavljenja ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Po 6. odstavku istega člena se v primeru, če sedanje vrednosti ni mogoče ugotoviti, ta oceni po merilih, določenih s predpisom iz 1. odstavka 85. člena ZDen, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi te določbe sprejeto Navodilo o merilih za ocenjevanje premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja v 1. odstavku 5. člena določa, da je možno dokazovanje vrednosti podržavljenega premoženja le z verodostojno listino, ki se nanaša na obdobje enega leta pred ali po podržavljenju stvari oziroma premoženja. Celo v primeru, ko obstoja listina o podržavljenju in je bil tedaj napravljen popis (premičnega) premoženja, mora vlagatelj zahteve, v kolikor se ne strinja z vrednostjo, ugotovljeno ob podržavljenju, to vrednost izpodbijati samo z verodostojno listino in dokazati, da je vrednost premoženja večja. Toliko bolj je to potrebno v primerih, ko listine o obsegu in vrsti premoženja sploh ni.
Dokazovanje realne vrednosti in obsega podržavljenega premoženja s cenitvijo cenilca, ki je cenitev izdelal na podlagi izpovedbe prič, v postopku denacionalizacije ne pride v poštev, saj mora biti cenitev izdelana na podlagi verodostojne listine (1. odstavek 5. člena Navodila).
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvuFLRJ člen 35, 35/2.
ugotavljanje državljanstva v postopku denacionalizacije - domneva o obstoju nelojalnosti do jugoslovanske države - možnost izpodbijanja domneve
S seznanitvijo ugotovitev upravnega organa v upravnem postopku sta bili tožnici hkrati seznanjeni, da obstaja pravna domneva o obstoju nelojalnosti kot tretjega pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž za nepriznanje državljanstva FLRJ. Možnost izpodbijanja domneve nelojalnosti je bila namreč dana z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-23/93, v obravnavani zadevi pa dejansko s pozivom upravnega organa prve stopnje.