ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08774
ZOR člen 154, 154/1, 813, 897, 901, 901/2, 901/3, 901/4, 942.ZPP člen 2, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/7, 286, 337, 381.
življenjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe prek posrednika - skrbnost dobrega strokovnjaka - lažno predstavljanje za zastopnika - odškodninska odgovornost - odškodnina v višini zavarovalnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena, ker ponudba za sklenitev pogodbe ni bila izročena zavarovalnici.
Podana je odškodninska odgovornost posrednika, ki je z malomarnim nadzorom nad sodelavci in nad originalnimi obrazci z oznakami zavarovalnice in posrednika, opustil skrbnost, ki je potrebna po običajnih normah obnašanja, ter s tem omogočil C. C., da se je lažno predstavil za njegovega zastopnika in pri tožnici ustvaril vtis, da bo s podpisom ponudbe prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe, vendar te ponudbe ni dostavil zavarovalnici.
glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - popravki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pride v zapisniku o glavni obravnavi do napačnega zapisa, mora biti popravek napravljen v skladu z določbo 2. odstavka 81. člena ZKP, torej z vpisom na koncu zapisnika, ki mu sledijo podpisniki zapisnika.
Ker je sodišče izdalo sklep o spremembi denarne kazni v zaporno po poteku 3-letnega zastaralnega roka iz 5. točke 1. odstavka 113. člena KZ, je nastopilo relativno zastaranje izvršitve kazenske sankcije.
dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - vrednost spornega predmeta - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, tudi ne, če dosežejo ali presežejo glavni zahtevek, in ne glede na to v kakšni tehnični obliki jih tožnik uveljavlja. Tudi če jih kapitalizira, ostajajo postranska terjatev.
Če so podane sestavine nadaljevanega kaznivega dejanja, se vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo in se je storilec tega zavedal in hotel, da nastane takšna posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
Čas zastaranja pravice do kazenskega pregona v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja se šteje posebej in ločeno za vsako posamezno dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - okuženost sodnikov in osebja - listinski dokazi v nepravdni zadevi
Med tehtne razloge za delegacijo ni mogoče uvrstiti razloga, ki ga navajata predlagateljici. ZPP, ki ga je treba smiselno uporabljati v tej nepravdni zadevi, ne pozna procesnega instituta okuženosti z listinskimi dokazi (niti ne procesnega dejanja sodišča - izločitve listin, ki ga omenja predlog). Velja namreč načelo proste presoje dokazov in obstajajo pravila o tem, kateri dokazi se ne upoštevajo (npr. četrti odstavek 286. člena ZPP).
učinki razdrte pogodbe - povračilo koristi - najem nepremičnine - namen najema - prenehanje najema - posest nepremičnine - povrnitev vlaganj - razmejitev dejanskih in pravnih vprašanj
Poslovni namen pogodbenih strank ob sklenitvi najemne pogodbe je bil opravljanje (oživitev in nadaljevanje) gostinske dejavnosti v hotelu, ki se je v sicer dogovorjenem dvajsetletnem obdobju udejanjal le prvih osem let. Zato je vprašanje posesti ključev objekta po zaključku opravljanja dejavnosti, kateri je bil hotel namenjen, brez slehernega pomena za presojo vprašanja obstoja najemnega razmerja. Tožnika se namreč nista upirala izročitvi (vrnitvi) ključev objekta s sklicevanjem na obstoj najemnega razmerja (morda tudi še po zaključku sezone v letu 1990), temveč s sklicevanjem na pridržno pravico do poplačila njune terjatve iz naslova vlaganj v objekt. To pa le še potrjuje tudi materialnopravno pravilnost sklepanja sodišč prve in druge stopnje o trenutku prenehanja najemnega razmerja. Če je tožena stranka menila, da je bila posest tožnikov po prenehanju najemnega razmerja neupravičena, je imela za uveljavitev zatrjevanih pravic na razpolago za tak primer pravno predvideno pot.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - razveza zakonske zveze - nadaljevanje življenjske skupnosti po razvezi zakonske zveze - izvenzakonska skupnost - nevzdržnost življenjske skupnosti - ekonomska skupnost
Sklepanje na nevzdržnost (prisilnost) življenjske skupnosti po razvezi iz ugotovitve o nevzdržnosti zakonske zveze v sodbi ob razvezi ni možno, če je v opreki s stvarnostjo. Navzven zaznavno ravnanje tožnice in toženca, ki sta vztrajala v življenjski skupnosti še kar osemnajst let po razvezi njune zakonske zveze, ga ne potrjuje.
ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2-14, 358, 358-1, 370, 370/1-1, 370/1-2.ZZZDR člen 82a.
dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov - nesporna dejstva - ugotavljanje potreb preživljanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - nasprotje med razlogi prvostopenjske sodbe in ugotovitvami v drugostopenjski določbi - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave
Za nesporno ugotovitev gre takrat, ko nasprotna stranka prizna dejstvo, ki ga zatrjuje stranka (214. člen ZPP). Takrat sodišče šele lahko ugotovi, da je neko dejstvo med strankama nesporno.
Pritožbeno sodišče je samo, v nasprotju z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, ugotovilo, da "znašajo potrebe toženke 100.000 SIT mesečno". Pri tem se je sicer sklicevalo na uporabo materialnega prava (82. a člen ZZZDR). Ugotoviti potrebe preživljanca pomeni ugotoviti dejstva. Gre torej za ugotavljanje dejanskega stanja, ne pa uporabo materialnega prava. Do slednje pride, ko sodnik odloči o višini preživnine, upoštevaje potrebe preživljanca in zmožnosti preživljalca.
ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZTLR člen 41.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do revizije - pridobitev lastninske pravice - močnejši naslov - veljavnost darilne pogodbe
Revizija tretje tožnice proti odločitvam o tožbenim in nasprotnim tožbenim zahtevkom je v celoti nedovoljena, ker vrednost spornega predmeta iz tožbe ne presega 1.000.000 SIT, nasprotno tožbo pa je vložila le druga toženka.
Druga toženka se kot nedobroverni pridobitelj ne more sklicevati na kasneje sklenjeno kupno pogodbo kot močnejši naslov v primerjavi z darilno pogodbo.
Zaradi zatrjevanega alibija, ki naj bi ga potrdile v pritožbi predlagane priče, bi moralo sodišče druge stopnje opraviti presojo predlaganih dokazov z vidika navedene trditve obrambe. Ker ni tako ravnalo, je kršilo obsojenčevo pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost sodbe sodišča druge stopnje (2. odstavek 371. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes za delegacijo pristojnosti - zavrženje predloga
Delegacija pristojnosti je mogoča le, dokler postopek (prvostopenjski, pritožbeni ali postopek z izrednim pravnim sredstvom) teče. Če postopka ni več (ker je pravnomočno končan), tudi ni pravnega interesa za delegacijo pristojnosti (ker pač ni predmeta delegacije).
nedovoljeni dokazi - pismo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pismo, ki ga je obsojenec poslal oškodovanki in ga je pooblaščenec oškodovanke predložil sodišču, je dovoljen dokaz, saj ni bil pridobljen s kršitvijo pravic ali temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava, ali s kršitvijo ZKP.
Za kršitev obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist bi šlo, če bi sodišče predlagane relevantne dokaze, katerih obstoj in pomen za pravilno odločitev je z zadostno mero izkazan, arbitrarno zavrnilo brez ustrezne obrazložitve.
pisna oporoka pred pričami - obličnost - prisotnost oporočnih prič
Ker oporočni priči nista bili navzoči pri oporočanju, se pravi pri podpisovanju oporoke in pri oporočiteljičini izjavi, da gre za njeno oporoko, sporna oporoka ne izpolnjuje obličnostnih pogojev pismene oporoke pred pričami. Nujno je namreč, da oporočitelj pred pričami opravi nunkupacijo - da izjavi, da je listina njegova oporoka ter da jo pred pričama podpiše. Ta izjava mora biti izrecna (ni dovolj konkludentno dejanje, oziroma samo podpis).
denacionalizacija - ovira za vrnitev v naravi - delna odločba
Ob ugotovitvi, da dela podržavljenega premoženja glede na določbo 3. odstavka 16. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi, kot je zahtevala tožnica, ker je v lasti fizičnih oseb, je upravni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo. Taka odločitev je skladna z določbo 215. člena ZUP/86, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDen.
Nižji sodišči sta pravilno materialnopravno sklepali, da se toženka z zapisano obveznostjo - da za garancijo v višini 450.000 DEM daje nepremičnino, vpisano v vl. št. 563 k.o..., do pridobitve kredita, ki mora biti v zgornjem znesku plačan do 12.12.1993 - ni zavezala plačati dolga, pač pa le, da je zastavila svojo nepremičnino za poravnavo dolga in da se lahko tožnik kot upnik poplača iz vrednosti nepremičnine.
ZKP člen 178, 178/4, 178/5, 371, 371/2, 420, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - navzočnost strank pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v preiskavi zagovornik (ali obdolženec, kadar nima zagovornika) ni obveščen o zaslišanju prič, ima to lahko za posledico bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP le, če gre za izvedbo dokazov, ki jih ne bi bilo mogoče ponoviti na glavni obravnavi.
Ker ni izkazana zadostna stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokazi lahko ustvarili dvom glede odločilnih dejstev, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (2. odstavek 371. člena ZKP).
Odločbe tožene stranke ni mogoče odpraviti iz razloga kršitve pravil postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve, če se je tožena stranka v svoji odločbi opredelila do vseh, za odločitev v zadevi ključnih, pritožbenih navedb.
ponovna prošnja za azil - pogoji za vložitev nove tožbe - bistveno spremenjene okoliščine
Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil v RS že zavrnjena, lahko vloži novo prošnjo za azil samo, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile.