priznanje znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znaki - zavarovanje opisnega znaka z znamko
Angleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so uspeli takšen znak zavarovati z znamko, saj ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi glede prijavljenega blaga oziroma storitev, temveč zadostuje, da bi lahko bil uporabljen.
URS člen 29.ZKP člen 255, 255/4, 258, 333, 333/7, 420, 420/2, 472, 472-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - izredna omilitev kazni - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - strokovni zavod - branje izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
O krivdi oseb, ki so bile udeležene pri storitvi kaznivega dejanja in so navedene v njegovem opisu, pa za to še niso bile sojene, je mogoče odločiti v drugem kazenskem postopku.
Nestrinjanje z odmero in izbiro kazenske sankcije ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče o alternativnem predlogu za izredno omilitev kazni v okviru zahteve za varstvo zakonitosti ne more odločati.
Ker za sklep senata, da se pisni izvid in mnenje strokovnega zavoda prebere, ni potrebno soglasje strank (7. odstavek 333. člena ZKP), obramba pa s svojimi pripombami in predlogi sodišča ni prepričala, da bi bilo neposredno zaslišanje izvedenca potrebno, sodišče z zavrnitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22835
KZ člen 183, 183/3, 183/4.ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Ker je sodišče ugotovilo, da je obsojenec oškodovanko slekel in jo otipaval po spolovilu ter tako zadovoljeval svoj spolni nagon, ni podlage za sklepanje, da je šlo le za obsojenčevo ravnanje, s katerim je prizadel spolno nedotakljivost oškodovanke in s tem tudi ne za zaključek, da je storil kaznivo dejanje po 4. odstavku 183. člena KZ. S tem ko je sodišče svojo odločitev utemeljilo, tudi ni bilo potrebe, da še posebej ali kako drugače obrazloži, zakaj ni sprejelo ugovorov obrambe, ki zadevajo pravno opredelitev kaznivega dejanja.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/2.ZOR člen 210, 214.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - dobiček od iger na srečo - odplačilo stanovanjskega kredita - razpolaganje s skupno nepremičnino brez soglasja zakonca - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve
Dejstvo, da je tožnik po razvezi odplačal pretežen del obrokov za kupljeno stanovanje, ne vpliva na višino njegovega deleža na skupnem premoženju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22851
KZ člen 127, 127/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - opis kaznivega dejanja - naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker namen ni ena od bistvenih sestavin kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ, njegova opredelitev v opisu ni potrebna. Tudi sicer krivdna oblika ni obvezna sestavina niti abstraktnega niti konkretnega opisa tega kaznivega dejanja, temveč jo mora sodišče navesti in utemeljiti v razlogih sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - načelo javnosti - interna seja
Zmotno je tožnikovo razlogovanje, da je vzrok njegovega (pretežnega) neuspeha v sodnih postopkih iskati v nepoštenem sojenju vseh sodnikov. Izenačevanje neuspeha stranke z nepoštenim sojenjem oziroma uspeha stranke s poštenim sojenjem je že na prvi pogled nelogično (in tudi nekorektno). Kar bi bilo za eno stranko pošteno sojenje, bi bilo za drugo stranko nepošteno, pa čeprav bi šlo za isto sojenje.
URS člen 20, 20/2 29.ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 207, 272, 272/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Preizkus, ali so še podani razlogi za pripor po vloženi obtožnici, v primeru, ko je obdolženec v priporu, ni podaljšanje pripora v smislu in na način, ki ga določa 205. člen ZKP. Gre za preizkus po uradni dolžnosti, ki mora biti opravljen v treh dneh od prejema obtožnice in zanj ni potreben poseben predlog državnega tožilca (272. člen ZKP). Če pa državno tožilstvo v obtožnici vseeno predlaga, da se pripor zoper obdolženca podaljša, je treba obdolženca in zagovornika s predlogom seznaniti in jima omogočiti, da se izjavita o njem, o okoliščinah in dejstvih, ki jih predlog navaja ter o dokazih, ki se nanje opira.
Z razveljavitvijo sklepa o podaljšanju pripora je nastal enak položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave, ki določa, da mora o priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, obdolžencu biti vročena pisna obrazložena odločba.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo s tožnikovimi navedbami, da bi bilo treba verjeti njemu in ne tožencu.
Ko je obdolženec obdolžen več kaznivih dejanj in se za nekatere od njih postopek konča z neobsodilno odločbo, za druge pa z obsodilno sodbo, se obdolženec za dejanje(a), za katero(a) ni bil obsojen, ne obsodi na povrnitev stroškov, če se ti stroški dajo izločiti iz skupnih stroškov (2. odstavek 95. člena ZKP). Le v takem primeru ti stroški bremenijo proračun.
dogovor o skupni gradnji - sprememba solastniških deležev na nepremičnini - spojitev - prirast - gradnja na tujem zemljišču - povrnitev vlaganj - izravnalni zahtevek - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Določbe ZTLR o spojitvi, prirasti oziroma o gradnji na tujem zemljišču (23. do 26. člen) urejajo razmerja, ki so nastala brez dogovora (o spojitvi, prirasti oziroma gradnji). Ker je šlo v konkretnem primeru za dogovorjeno skupno gradnjo (oziroma nadgradnjo in prezidavo), določbe 23. člena ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice ne prehajajo v poštev. Kadar (so)lastnik z gradnjo soglaša in pri njej celo sodeluje, lahko govorimo le o skupni gradnji, ki je poseben pravni temelj za pridobitev (so)lastnine graditeljev (prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 175/2000 z dne 31.1.2001).
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Pri presoji ponovitvene nevarnosti lahko sodišče upošteva ne le podatke o kaznivih dejanjih, za katera je bil obdolženec pravnomočno obsojen, ampak tudi o tistih, katerih storitve je šele utemeljeno osumljen. Prav tako lahko sodišče sklepa na obstoj ponovitvene nevarnosti na podlagi okoliščine, da je bil obdolženec obravnavan v postopku za mladoletnike, ki je bil pravnomočno zaključen z izrekom vzgojnega ukrepa.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/2-16. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-95 člen 4.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
nezgodno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO plus) - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Vrednost spora zaradi plačila zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja in zaradi plačila odškodnine iz naslova prostovoljno sklenjenega zavarovanja za telesne poškodbe voznika se zaradi različne dejanske in pravne podlage presoja za vsak zahtevek posebej.
Vzrok požara v avtomobilu je bila vožnja z zategnjeno ročno zavoro, kar je v jasni vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo tožnikove alkoholiziranosti. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev določb zavarovalne pogodbe. Zato tožnika zadene pogodbeno dogovorjena sankcija, torej izguba zavarovalnih pravic.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker sodba sodišča prve stopnje daje vtis, da je sodišče trditve, ki tvorijo samostojno tožbeno podlago (neposredno utemeljujejo zahtevek za pravno varstvo) enostavno prezrlo, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake tudi pritožbeno sodišče ne more sanirati, saj mora biti pravica stranke, da sodišče njene navedbe in argumente obravnava in se do njih opredeli, zagotovljena na obeh stopnjah rednega sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - presoja zatrjevanega protipravnega ravnanja sodnikov na istem sodišču
Razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP narekuje, da o zatrjevanem protipravnem ravnanju sodnikov presoja drugo sodišče in ne tisto, pri katerem naj bi prišlo do protipravnega ravnanja.