dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - velikost deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporu o deležih na skupnem premoženju se presoja po razmerju med tožbenim (in nasprotnim tožbenim) zahtevkom in tistim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, ki je lahko izražen v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
ZNP člen 70, 71, 76, 77, 78.URS člen 15, 19, 35, 51.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje - ogrožanje življenja drugih ljudi
Prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici je potrebno, ker pridržana oseba z agresivnimi ravnanji ogroža življenje drugih ljudi, milejši ukrepi pa niso mogoči, saj je ambulantno zdravljenje samovoljno opustila.
V primeru premoženjskih deliktov je dopustno odrediti pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti samo, če obstoji nevarnost ponavljanja težjih kaznivih dejanj, ko je ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako velik poseg v njihovo pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Morebitne kršitve zakona v pravnomočni obsodilni sodbi in postopku, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, ne morejo biti predmet preizkusa z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
ZPP člen 39, 41, 315, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZTVCP člen 51, 51/1.
vmesna sodba - dovoljenost revizije pri vmesni sodbi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - delež odgovornosti za škodo - cestni promet - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila in kolesa - oprostitev odgovornosti
Odločitev, vsebovana v vmesni sodbi, je odločitev o utemeljenosti konkretnega dajatvenega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Obseg izpodbijanja in dovoljenost izrednega pravnega sredstva je zato treba presojati na enak način, kot bi ga stranki smeli uveljavljati zoper končno sodbo.
Možnost pričakovanja skrajno nepremišljenih ravnanj, ki ne pomenijo običajnega obnašanja udeležencev v prometu, je treba vrednotiti tudi z upoštevanjem načela zaupanja v spoštovanje prometnih predpisov in v okviru določbe prvega odstavka 51. člena tedaj veljavnega ZTVCP, po kateri mora voznik, ki se približuje križišču, voziti z večjo previdnostjo, ki ustreza "prometnim razmeram na križišču". Slednje zavarovancu tožene stranke niso narekovale upočasnitve vožnje na hitrost okrog 40 km/h, pri kateri bi še lahko preprečil trčenje in ki je celo manjša od dovoljene hitrosti vožnje v naseljih, kjer so številne in raznovrstne nevarnosti naravnost običajne. Zato na ta račun toženi stranki pripisana odgovornost za tožničino nepremoženjsko škodo v deležu 20% ni materialnopravno zmotna, saj je odraz pravilne uporabe določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR.
nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava
Podatki iz anonimne prijave, ki jih policija le povzame, ne ustrezajo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum. Na podlagi takega predloga odrejena hišna preiskava je zato v nasprotju z določbo 1. odstavka 214. člena ZKP.
Ker je osumljenec za izvrševanje kaznive dejavnosti uporabljal prenosni telefon, s hišnim priporom ali drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče preprečiti dogovarjanja osumljenca z dobavitelji in razpečevalci oziroma kupci mamil. Zato je pravilna ugotovitev sodišča, da je pripor neogiben.
denacionalizacija - vračanje podjetij - neto aktiva podjetja v Republiki Hrvaški
Pri denacionalizaciji je pri vrednosti podjetja potrebno upoštevati tudi premoženje - neto aktiva - podjetja v Republiki Hrvaški, pod pogojem, da brez svoje krivde tega dela premoženja ni bil upravičen dobiti.
ZDen člen 9, 9/3. ZUP (1986) člen 144, 144/1. ZUS člen 23, 23/3, 73.
denacionalizacija - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - ugotavljanje državljanstva
Ker je glede na določbo 3. odstavka 9. člena ZDen pomembno tudi državljanstvo v času vračanja oz. smrti, pri čemer se premoženje vrača le osebam s slovenskim državljanstvom, ne pa tudi osebam z državljanstvom drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, je bilo treba zaradi razrešitve tega predhodnega vprašanja prekiniti denacionalizacijski postopek.
prehod premoženja iz zasebne v družbeno lastnino - zemljišče - arondacija na podlagi sporazuma - odločba o arondaciji - podlaga za prevzem zemljišča v posest in vknjižbo lastninske pravice
Pogodbe, sklenjene med arondantom in upravičencem ob arondaciji ni šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka, če je tej pogodbi sledila arondacijska odločba, ki je bila podlaga tako za prevzem zemljišč v posest, kot tudi za vknjižbo družbene lastnine.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - molk organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa
Pritožbeni rok teče od vročitve vsake odločbe posebej. Če pa je bilo o vseh vlogah odločeno, ne gre za molk organa.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - podlaga za podržavljenje
Če za zahtevano premoženje v upravnih spisih ni izkazano, da bi bilo podržavljeno na način iz 3. ali 4. člena ZDen, ni pogojev za vračilo tega premoženja. Zato je odločitev tožene stranke, ki je odpravila prvostopno upravno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v nov postopek in odločanje z napotkom, da to dodatno razišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.
ZUP člen 279.ZDen člen 3, 4, 5, 54, 56. ZUS člen 73.
odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - pogoji za izrek ničnosti odločbe
Za nično se lahko izreče le odločba, za katero je izpolnjen kateri od pogojev, predpisanih v 279. členu ZUP. Napačno ugotovljeno dejansko stanje ni razlog, da se odločba izreče za nično. Če je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjenega več premoženja, kot ga je bilo podržavljenega z akti iz 3. člena ZDen, to ne pomeni, da je upravni organ odločal o stvari iz sodne pristojnosti.
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča in ki ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje niso bila opredeljena kot gradbena zemljišča, se vrednotijo kot kmetijska zemljišča na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
vrednotenje podržavljenega premoženja - določitev vrednosti po stanju premoženju v času podržavljenja in upoštevanju njegove sedanje vrednosti - zemljišča, ki so bila ob podržavljenju pozidana s strani okupatorja
Zemljišča, ki so bila ob podržavljenju sicer pozidana, vendar jih ni pozidal prejšnji lastnik, ampak okupator, ki jih je že med vojno odvzel prejšnji lastnici, se vrednotijo glede na status zemljišč ob odvzemu iz posesti prejšnjemu lastniku.
ZUS člen 50, 50/2.ZUP člen 6. ZUN člen 50, 51, 73.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - vzpostavitev v prejšnje stanje
V upravnem sporu se glede na uveljavljeno načelo zakonitosti (6. člen ZUP) zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji. V zadevnem postopku se presoja torej le, ali je bil upravni postopek in izrečen ukrep inšpekcijskega organa pravilen in zakonit. Tožeča stranka zato na odločitev ne more vplivati s predložitvijo sklepov pravdnih sodišč, ki so bili izdani v popolnoma ločenem civilnem postopku.
vračilo podržavljenih zemljišč - kmetijska zemljišča, ki ob vračanju nimajo iste parcelne številke
Podržavljena kmetijska zemljišča, ki ob vračanju nimajo iste parcelne številke, se vračajo tako, da se vzpostavi solastninski delež na parcelnih številkah, v katerih so podržavljena zemljišča in sicer do površine podržavljenega zemljišča v površini nove parcele.
Razdružitev teh deležev v naravi ni predmet denacionalizacijskega postopka.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - priznanje statusa stranke v postopku
Ker je bilo v obravnavanem primeru dovoljenje za opravljanje trgovinske dejavnosti izdano na podlagi najemne pogodbe, pri kateri v upravnem postopku ni bilo nedvomno ugotovljeno, da je najemodajalec res lastnik poslovnih prostorov oziroma da ima razpolagalno pravico na teh prostorih, je tožeči stranki kot zemljiškoknjižni lastnici v konkretnem primeru izjemoma treba priznati status stranke v postopku glede na določbo 49. člena ZUP/86.
odmera takse za obremenjevanje voda - oprostitev plačila takse
Pritožbena navedba glede financiranja čistilne naprave v letih 1999 in 2000 je neutemeljena, saj v obravnavanem primeru upravni organ pogojev za oprostitev plačila takse iz 2. odstavka 21. člena Uredbe zaradi zamude tožeče stranke pri njenem uveljavljanju sploh še ni mogel vsebinsko presoditi.