Tožnik za očitano ravnanje ne more biti disciplinsko odgovoren, ker ne gre za kršitev delovnih obveznosti. Lahko bi bil odgovoren le za kršitev obveznosti iz civilne pogodbe, pa še to ne toženi stranki, temveč sodelavcema, če jima na podlagi (ustnega) dogovora oziroma pogodbe ni pravočasno izplačal njunega deleža plačila za opravljeno delo.
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev
Sodišče v delovnem sporu presoja zakonitost odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti delavcev in o zakonitosti izrečenih disciplinskih ukrepov. To pomeni, da delodajalčeve odločitve (lahko) spreminja le, če so v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
neopravičen izostanek z dela - prenehanje delovnega razmerja
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odsotnost z dela zaradi bolezni
Določba KP dejavnosti, da med trajne presežke ne morejo biti uvrščeni delavci v času, ko so odsotni z dela zaradi bolezni, ni nezakonita in le razširja zakonsko zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni tudi na uvrščanje med presežne delavce in s tem preprečuje, da bi bila odsotnost z dela zaradi bolezni vsaj v neformalnem smislu uporabljena kot kriterij za ugotavljanje nepotrebnih delavcev.
presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta
Po vrnitvi tožnice na delo je tožena stranka s tem, ko je z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto administratorja, v tem delu vzpostavila stanje, kakršno je bilo pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja. Pri ponovnem ugotavljanju presežnih delavcev je morala spoštovati predpisane postopke in merila, še posebej tista, kjer je prvič ravnala napačno.
Za odločitev sodišča je bistvena ugotovitev, da tožnik ni bil upravičen do dobička in njegove revalorizacije v letih od 1990 do 1992, kar pomeni, da je imel pri toženi stranki manjšo trajno vlogo, kot je navajal in ugotovitev, da mu je tožena stranka že izplačala, kar je imel pri njej vloženo in kar je po veljavnih zakonih lahko bilo izplačano.
razporeditev - zakoniti razlog - sprememba pravilnika
Nezakonita je razporeditev delavca proti njegovi volji na drugo delovno mesto, če je bil razlog za to le sprememba pravilnika, ki niti ne spreminja ali ukinja delovnega mesta, na katerem je bil doslej razporejen in, če se ne ugotovijo drugi razlogi, zaradi katerih tožnik ne more več opravljati tega dela.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - enotnost sodne prakse
Sodišče dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
V obravnavani zadevi je tožnica postavila odškodninski zahtevek v višini 400.000,00 SIT, ki revizijske vrednosti ne dosega. Revizija zoper pravnomočni sklep zato ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor iz avtorske pravice
Iz verodostojnih listin, na podlagi katerih je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (računov), je razvidno, da vtožuje avtorski honorar za uporabo glasbenih del. Gre za spor iz avtorske pravice. Po določbi 5. točke 2. odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče (ne glede na vrednost spornega predmeta).
Pri kvalifikatornih okoliščinah ne gre za ugotavljanje hujše oblike kršitve in s tem povezanih kvalifikatornih elementov kršitve, temveč za ugotavljanje okoliščin, ki so pogoj za izrek disciplinskega ukrepa. Samo če disciplinski organi ugotovijo kvalifikatorne okoliščine, je izbira najstrožjega disciplinskega ukrepa zakonita (razen kadar je tak ukrep predpisan kot obvezen).
ZNP člen 70, 71, 76, 77, 78.URS člen 15, 19, 35, 51.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje - ogrožanje življenja drugih ljudi
Prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici je potrebno, ker pridržana oseba z agresivnimi ravnanji ogroža življenje drugih ljudi, milejši ukrepi pa niso mogoči, saj je ambulantno zdravljenje samovoljno opustila.
V primeru premoženjskih deliktov je dopustno odrediti pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti samo, če obstoji nevarnost ponavljanja težjih kaznivih dejanj, ko je ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako velik poseg v njihovo pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Morebitne kršitve zakona v pravnomočni obsodilni sodbi in postopku, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, ne morejo biti predmet preizkusa z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - velikost deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporu o deležih na skupnem premoženju se presoja po razmerju med tožbenim (in nasprotnim tožbenim) zahtevkom in tistim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, ki je lahko izražen v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
Ker je osumljenec za izvrševanje kaznive dejavnosti uporabljal prenosni telefon, s hišnim priporom ali drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče preprečiti dogovarjanja osumljenca z dobavitelji in razpečevalci oziroma kupci mamil. Zato je pravilna ugotovitev sodišča, da je pripor neogiben.
nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava
Podatki iz anonimne prijave, ki jih policija le povzame, ne ustrezajo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum. Na podlagi takega predloga odrejena hišna preiskava je zato v nasprotju z določbo 1. odstavka 214. člena ZKP.
ZPP člen 39, 41, 315, 367, 367/2, 377.ZOR člen 173, 174, 177, 177/3. ZTVCP člen 51, 51/1.
vmesna sodba - dovoljenost revizije pri vmesni sodbi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - delež odgovornosti za škodo - cestni promet - odgovornost imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila in kolesa - oprostitev odgovornosti
Odločitev, vsebovana v vmesni sodbi, je odločitev o utemeljenosti konkretnega dajatvenega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Obseg izpodbijanja in dovoljenost izrednega pravnega sredstva je zato treba presojati na enak način, kot bi ga stranki smeli uveljavljati zoper končno sodbo.
Možnost pričakovanja skrajno nepremišljenih ravnanj, ki ne pomenijo običajnega obnašanja udeležencev v prometu, je treba vrednotiti tudi z upoštevanjem načela zaupanja v spoštovanje prometnih predpisov in v okviru določbe prvega odstavka 51. člena tedaj veljavnega ZTVCP, po kateri mora voznik, ki se približuje križišču, voziti z večjo previdnostjo, ki ustreza "prometnim razmeram na križišču". Slednje zavarovancu tožene stranke niso narekovale upočasnitve vožnje na hitrost okrog 40 km/h, pri kateri bi še lahko preprečil trčenje in ki je celo manjša od dovoljene hitrosti vožnje v naseljih, kjer so številne in raznovrstne nevarnosti naravnost običajne. Zato na ta račun toženi stranki pripisana odgovornost za tožničino nepremoženjsko škodo v deležu 20% ni materialnopravno zmotna, saj je odraz pravilne uporabe določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR.