spor o pristojnosti - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Spor zaradi povrnitve sredstev, ki jih je delodajalec prejel iz naslova aktivne politike zaposlovanja po 48a členu ZPIZ za primer brezposelnosti, je premoženjski spor, ki ga je glede na določbo 2. točke 1. odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor.
ZKP v 562. členu določa, da osebam, ki so bile neupravičeno obsojene pred 1. januarjem 1954 in ki zaradi preteka roka iz 1. odstavka 539. člena zakona ne bi mogle uveljavljati pravice do povrnitve škode, ta pravica zastara v treh letih od dneva uveljavitve zakona, torej od 1. januarja 1995. Dne 5.6.2002 postavljeni odškodninski zahtevek je glede na določbo 562. člena ZKP že zastaran.
Okoliščina, ali je obsojenec kazen, izrečeno s prejšnjo sodbo, prestal, ne vpliva na njegovo pravico, da se mu izreče ena sama kazen v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP.
Neprava obnova kazenskega postopka po 407. členu ZKP ni mogoča v primerih, če je eno od kazni izreklo sodišče v tujini.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Ker je zagovornik šele po izdaji odločbe o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v zvezi s katerim je bila obsojencu sicer najprej dodeljena brezplačna pravna pomoč, niti po pozivu pa ni predložil pooblastila za njeno vložitev, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
preiskava - soglasje, da se ne opravi preiskava - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila v skladu s 6. odstavkom 170. člena ZKP obtožnica vložena brez preiskave, obsojenec ni podal zagovora pred preiskovalnim sodnikom ampak šele na glavni obravnavi v navzočnosti svojega zagovornika, s čimer njegova pravica do obrambe ni bila prekršena.
ZD člen 126, 126-4. ZD (1965) člen 47, 47-1. Temeljni zakon o razmerju med starši in otroci (1947) člen 6. ZZZDR člen 102, 103, 123.
dedna nevrednost - dedovanje po otroku kot zapustniku - kršitev dolžnosti preživljanja - opustitev dolžne pomoči svojcu
ZD določa, da je dedno nevreden, kdor se je huje prekršil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, kakor tudi, kdor mu ni hotel dati potrebne pomoči. Hujša kršitev dolžnosti preživljanja in opustitve potrebne pomoči, ki povzročita dedno nevrednost, sta pravna standarda, katerih vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru po predpisih in družbenih razmerah, ki so veljale v času kršitve.
privatizacija stanovanj - možnost odkupa stanovanja - zamenjava stanovanja - odškodnina za premoženjsko škodo - krivdna odgovornost države
Tožniku je nastala nedopustna škoda na premoženjskem področju zaradi ravnanja pooblaščenih uslužbencev tožene stranke, ki svoje obljube po odkupu stanovanja, ki je tožnika navedla k zamenjavi stanovanj, niso izpolnili. Gre za odškodninsko odgovornost po splošnih načelih krivdne odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08754
ZOR člen 210.ZPSPP člen 14, 15, 16, 17.ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377.
najem poslovnega prostora - stroški investicijskega vzdrževanja - dospelost terjatve najemnika za povračilo vlaganj - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Povračilo investicijskih vlaganj v najem vzeto stvar lahko najemnik uveljavlja šele po tem, ko izgubi posest, torej takrat, ko izroči predmet najema (poslovno stavbo) najemodajalcu. Pred tem namreč ne pride do prehoda koristi, kar je temeljna predpostavka vsakega zahtevka iz naslova neopravičene pridobitve. Izboljšave v najem vzete stvari predstavljajo za lastnika - najemodajalca okoriščenje šele od trenutka, ko jih valorizira z višjo najemnino, ali pa od trenutka, ko mu najemnik vrne predmet najema.
denacionalizacija - določanje vrednosti podržavljenega premoženja - kmetijsko zemljišče
Vrednost kmetijskih zemljišč se določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, za ugotavljanje vrednosti po metodologijah, ki jih ZDen ne predpisuje, v ZDen ni podlage.
Ker je obsojenec zahtevo za varstvo zakonitosti oddal upravi zapora po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZDen člen 3, 9 a, 13. ZUP (1986)244, 244/2, 263, 263/2.
denacionalizacijski upravičenec – podržavljeno premoženje pravne osebe – delničar kot upravičenec
V primerih, ko je podržavljeno premoženje pravne osebe, je upravičena do denacionalizacije pravna oseba, ki izpolnjuje v 9.a členu ZDen prepisane pogoje, ne pa družbenik oziroma delničarji pravne osebe.
ZUP (1986) člen 57, 57/2, 58, 61.ZDen člen 6, 6/2.
denacionalizacija - pooblaščenec denacionalizacijskega upravičenca, ki na območju RS nima stalnega prebivališča - učinek dejanj, ki jih opravi pooblaščenec
Dejanja, ki jih v postopku denacionalizacije opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil tožnik sam.
denacionalizacija - upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju premoženja
Ker je tožnica prejela za arondirano zemljišče denarno odškodnino, ki predstavlja 105,42% vrednosti podržavljenega zemljišča, in ker prejete odškodnine ni pripravljena vrniti, ni upravičena do vračila niti sorazmernega deleža zemljišča v naravi.
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebno upoštevati tako načelo individualizacije, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - občina kot upravičenka do zapuščine
Zahteva za varstvo zakonitosti vidi bistveno kršitev določb postopka prvega odstavka 339. člena ZPP v tem, ker je pritožbeno sodišče namesto, da bi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo ali razveljavilo, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ta očitek je nesmiseln, saj ga zahteva utemeljuje s stališčem o zmotni uporabi materialnega prava. Logično je namreč, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen v zvezi s 366.
ZOR člen 200, 203.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A člen 2.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera zadoščenja za telesne bolečine za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti kot posledic poškodbe: zloma baze srednjega členka desnega prstanca), (posledične) okvare sklepnega hrustanca v prvem sklepu med členki desnega prstanca in prekinitve nasadišča iztegovalnega aparata na desnem prstancu.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje - povrnitev stroškov za odgovor na pravno sredstvo
Po prvem odstavku 385. člena ZPP lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti proti pravnomočni sodni odločbi, proti kateri ni bila vložena revizija, v treh mesecih od izteka roka za pritožbo oziroma vročitve drugostopenjske odločbe stranki. Če pa je bila proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, vložena revizija, lahko vrhovno državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti samo v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.
V obravnavanem primeru je bila revizija vročena vrhovnemu državnemu tožilstvu skupaj s spisom (na njegovo zahtevo) 20.2.2004, tako da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tako že potekel 22.3.2004. Vrhovno državno tožilstvo, ki je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti šele 6.4.2004. Zato jo je vrhovno sodišče po 377. členu ZPP v zvezi s 391. členom ZPP kot prepozno zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - možnost izločitve sodnikov
Verjetnost, da bo predlagana izločitev sodnikov posameznega oddelka določenega sodišča, praviloma ne predstavlja predpostavke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.