CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0015568
ZPP člen 214, 214/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravljanje večstanovanjske hiše - aktivna legitimacija upravnika – popravilo strehe – nujna gestija – trditveno in dokazno breme – priznanje dejstev - pravno mnenje
Ocena sodišč, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu in da se na pavšalni ugovor tožeča stranka ni bila dolžna odzvati, je pravilna. Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev obeh sodišč, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni ugovarjala, da ni resnična trditev tožeče stranke, da je (del) stroškov pokrila iz lastnih sredstev. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da je tožeča stranka, ki je upravnik večstanovanjske hiše, svojo aktivno legitimacijo izkazala.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015498
ZPPLP člen 6. ZZK-1 člen 9, 248, 248/2. ZZK člen 17, 17/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - načelo zemljiškoknjižnega prednika - privatizacija stanovanj - prodaja posameznega dela stavbe - prehodne in končne določbe ZPPLPS - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah 8. poglavja SZ.
SZ-1 člen 53, 53/2, 60, 60/1, 166, 167, 167/1, 167/2, 167/5. SPZ člen 118. ZUP člen 144, 144/1-1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 4, 4/1, 4/2, 5.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vpis v register upravnikov stavb - deklaratorni vpis - pravni učinek vpisa v register - publicitetni učinek - položaj starega upravnika v postopku vpisa novega upravnika
Vpis v register upravnikov stavb je dekleratorne narave. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in tudi že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik tudi izbriše iz registra. O vpisu novega in izbrisu starega upravnika upravni organ odloča na podlagi ene vloge in pri tem izda eno odločbo (z dvema točkama izreka), v kateri pa odloča o vpisu dveh dejstev (vpis novega in izbris starega upravnika iz registra), ki izhajata iz volje etažnih lastnikov.
Stari upravnik lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje izpolnjenosti pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka.
ZVKSES člen 21, 22. SZ-1 člen 49, 49/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - varstvo kupcev stanovanja - prevzem skupnih prostorov s strani prodajalca - prodajalec kot upravnik - stvarne napake - grajanje stvarnih napak - začetek teka roka
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je pravno veljaven (skladen z določbama 21. in 22. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb – v nadaljevanju ZVKSES) prevzem skupnih delov stavbe z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema etažnima lastnikoma, ki ga za kupce posameznih delov stavbe opravi prodajalec – investitor sam na način, da za upravnika določi samega sebe in nato v tej vlogi opravi prevzem in
- ali ob predpostavki neveljavnosti prevzema, opravljenega v okoliščinah iz prejšnje alineje, pričnejo teči za kupce posameznih delov stavbe roki za grajanje stvarnih napak ob prevzemu (1. točka tretjega odstavka 23. člena ZVKSES).
predkupna pravica – prekluziven rok za uveljavljanje predkupne pravice
Že pred popravo vpisa iz zemljiške knjige je bilo povsem jasno razvidno, da je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na tretjo toženko (z dne 31. 12. 1997 pri 36/100). Kasnejša poprava vpisa (da se lastnika pod zap. št. 20 podčrtata z rdečo in se opravi vezava med 21 in 20 vpisom) na publicitetni učinek prenosa lastninske pravice tako prav v ničemer ni mogla vplivati.
Zato je pravilna odločitev sodišča, da je bila tožba vložena po poteku enoletnega prekluzivnega roka.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja - sklenitev pogodbe – izbrisani – prekluzivni rok za vložitev zahteve za odkup
Tožnica je izgubila pravico do odkupa stanovanja, ker je zamudila z vložitvijo zahteve za odkup, ki jo je podala po izteku dvoletnega prekluzivnega roka iz 123. člena SZ.
SZ člen 117, 123. MSVN, Priloga G člen 6. ZustS člen 1, 1/3, 40, 4072.
privatizacija stanovanj – pravica do odkupa stanovanja – tujci - stalno bivališče v Republiki Sloveniji – rok za zahtevo za odkup – prekluzivni rok
V izreku odločbe U-I-246/02 Ustavno sodišče ni posegalo na druga pravna področja, v katera je bilo državljanom drugih republik (morebiti) poseženo zaradi nepriznanja stalnega prebivanja od dneva, ko se je zaradi osamosvojitve RS spremenil njihov pravni status v status tujca. Zapis v 23. točki obrazložitve, da bodo z vzpostavitvijo stalnega prebivanja za nazaj te pravice lahko uveljavljali v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna pravna področja, ni (samostojna) pravna podlaga za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka, pač pa napotuje na predpise z matičnega področja.
Po 6. členu Priloge G MSVN se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami enako uporablja za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice brez kakršnega koli razlikovanja na podlagi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, narodnostnega ali socialnega izvora, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali drugega stanja. Tudi ta določba torej pripelje do uporabe SZ in spoštovanja prekluzivnih rokov (notranja zakonodaja), ki so veljali za vse osebe (tudi državljane RS) pri uveljavljanju pravice do privatizacijskega odkupa stanovanj.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ člen 117. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN), Priloga G.
dopuščena revizija – privatizacija stanovanj – upravičenci do odkupa stanovanja – državljanstvo – meddržavni sporazum o vprašanjih nasledstva
Dopuščena revizija: Ali zagotavljajo določbe Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) državljanom nekdanje SFRJ, ki so ob uveljavitvi SZ/91 imeli stanovanjsko pravico, niso pa pridobili državljanstva RS, pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ/91?
SZ člen 111-130. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 33. ZPN člen 7. ZOR člen 210.
lastninjenje stanovanj – dolžnost prodati stanovanje – pridobitev lastninske pravice – imetništvo stanovanjske pravice – ničnost prodajne pogodbe - ugotovitvena tožba – izbrisna tožba – dobra vera – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Po presoji revizijskega sodišča je potrebno ravnanje strank ovrednotiti v smeri spoštovanja načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic. Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče sklepati, da bi kupci lahko vedeli, da je tožnica (morebiti) originarno pridobila lastninsko pravico na sporni nepremični oziroma da obstaja dvom v pravni položaj vpisane osebe. Kupcem v tem primeru ni mogoče naložiti raziskovalne dolžnosti, da preiščejo pravno stanje nepremičnin. Prav tako ni mogoče sklepati, da niso bili v dobri veri. Ker so kot (bivši) imetniki stanovanjske pravice imeli pravico do odkupa stanovanja, so s trenutkom sklenitve posameznih prodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika prenehala.
OZ člen 376, 1060. SZ člen 125, 125/2, 125/4. ZOR člen 277.
privatizacija stanovanj – stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu – pravice imetnika stanovanjske pravice – nakup nadomestnega stanovanja pod ugodnimi pogoji – oblikovalno upravičenje – pristanek lastnika na prodajo – odškodnina – zakonske zamudne obresti – prepoved ulta alterum tantum
''Pravice'' nosilcev stanovanjske pravice iz četrtega in naslednjih odstavkov 125. člena SZ ab initio niso pravice (v ožjem smislu), ampak oblikovalna upravičenja oziroma opcije. Pravice postanejo šele, če in ko se izpolni opcijski predpogoj: denacionalizacijski upravičenci stanovanj, na katerih so obstajale stanovanjske pravice, so morali nasprotovati, odkloniti soglasje k nameravanemu nakupu denacionaliziranega stanovanja (prim. četrti odstavek 125. člena SZ). Ta predpogoj pa v predmetnem primeru ni bil izpolnjen.
najemna pogodba za stanovanje - pravice in obveznosti najemnika stanovanja – povračilo stroškov vlaganj v najeto stanovanje – pisno soglasje lastnika
Stanovanjski predpisi (in najemna pogodba) terjajo pridobitev pisnega soglasja za adaptacijska dela v stanovanju kot pogoj za to, da more investitor uspešno zahtevati povračilo stroškov zanje. Ker adaptacijska dela niso bila opravljena s potrebnim pisnim soglasjem, toženka upravičeno odklanja plačilo stroškov, ki jih zahteva tožnik, ki se je moral izseliti iz stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0014680
OZ člen 512. SZ-1 člen 178. ZPP člen 196, 287.
predkupna pravica na stanovanju – zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe – nujno sosporništvo na pasivni strani
Tožnica je uveljavljala zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe. Ta spor je mogoče po zakonu rešiti samo na enak način za kupca in prodajalca. Ni mogoče odločiti o razveljavitvi pogodbe tako, da bi bila odločitev za obe pogodbeni stranki različna. Kupec in prodajalec sta v tem primeru nujna in enotna sospornika. Zahtevek, vložen le proti eni pogodbeni stranki, ni utemeljen zato, ker ni tožena prava stranka. Gre za vprašanje stvarne in ne procesne legitimacije.
Kljub morebitnemu drugačnemu namenu pogodbenih strank izvenupravne poravnave, izplačilo odškodnine ne predstavlja „izvršitve denacionalizacije“, saj do le-te lahko pride le pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
ZPP člen 5, 7, 212, 214, 318, 339, 339/1, 339/28. SZ člen 116. SPZ člen 3, 3/1, 7, 49. ZTLR člen 33.
dokazovanje – prerekanje trditev o dejstvih – pavšalno prerekanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – sodba presenečenja – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tožba na izpraznitev nepremičnine – privatizacija stanovanj – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – nastanek nove stvari - pridobitev lastninske pravice – pojem rešitve stanovanjskega vprašanja
Že pred uveljavitvijo novele ZPP-D, s katero je bil 214. členu ZPP dodan nov drugi odstavek, se je uveljavilo stališče, da neprerekane trditve o dejstvih niso predmet dokazovanja in da se zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev ne upošteva.
Sodišči prve in druge stopnje napačno razlagali določilo 116. člena SZ in pojem „razrešitve stanovanjskega problema“. V stanovanju je živelo pet oseb, takorekoč tri generacije. Povsem življenjsko in logično je, da želijo v takem primeru stanovalci razrešiti svoj stanovanjski problem z ločitvijo generacij. Zato bi bila zahteva, da se morata v stanovanje preseliti prav prva dva toženca kot investitorja preureditve prestroga.
UPRAVNI SPOR – DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO
VS1013324
SZ-1 člen 173, 173/2, 175.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravna narava odločb o izvzetju iz nacionalizacije – odločba o pripadajočih sredstvih najemniku denacionalizacijskega stanovanja – izvzetje iz nacionalizacije – vrnitev prvotnemu lastniku – razlaga 175. člena SZ-1 – sprejeto stališče Vrhovnega sodišča – nedovoljena revizija
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče glede pravne narave odločb o izvzetju iz nacionalizacije v denacionalizacijskih postopkih, vprašanja, ki jih revident postavlja, glede na okoliščine obravnavanega primera niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014171
ZOR člen 108. ZSR člen 10, 40. SZ čeln 117.
prodajna pogodba za hišniško stanovanje – ničnost pogodbe – povrnitev premoženjske škode – odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - poznavanje prava
Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (načelo ignorantia iuris nocet).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014234
SZ-1 člen 4, 176, 176/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 367, 367/3, 380.
predkupna pravica na podlagi stanovanjske pravice – pojem stanovanja – etažna lastnina – solastnina – sklepčnost tožbe – preskakovanje pravnih sredstev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Opredelitev stanovanjske enote oziroma stanovanja v 4. členu SZ-1 ima funkcionalno naravo. Stanovanjska enota lahko obstoja ne glede na to, ali je etažna lastnina na stavbi vzpostavljena ali ne. Stanovanjska pravica, ki je podlaga za najem za nedoločen čas in posledično za predkupno pravico na stanovanju (prvi odstavek 176. člena SZ-1), ni pogojena z vzpostavitvijo etažne lastnine. Tako tudi predkupne pravice na podlagi 176. člena SZ-1 ni moč pogojevati z etažno lastnino.
Enostranska določitev idealnega deleža tožnice zgolj zato, ker je predkupna upravičenka, ne predstavlja pravno relevantne podlage za vzpostavitev solastnine na sporni nepremičnini.
Uveljavljanje nepravilnega odločanja o podrednem tožbenem zahtevku, ki ni bilo uveljavljano v pritožbi, pomeni t.i. preskakovanje pravnih sredstev in je zato neupoštevno.