ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017526
OZ člen 131, 152, 153, 153/4, 159, 160, 188. SZ-1 člen 16, 16/1, 16/2. ODZ paragraf 1318. ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost v večstanovanjski stavbi - odgovornost etažnega lastnika - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - izliv vode - neposlovna odškodninska odgovornost - posebne oblike neposlovne odškodninske - de deiectis et effusis - stavbna škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Določba 159. člena OZ se po klasičnem razumevanju instituta de deiectis et effusis nanaša na škodne primere, ko je šlo za izlivanje odpadnih voda iz stavb. Glede na zgodovinski razvoj in osnovni namen te norme je potrebno pri njeni interpretaciji upoštevati tehnični razvoj in posledične spremembe pri redni rabi stavb in stanovanj. V običajno in redno rabo stavb in stanovanj namreč spada tudi raba vodovodne napeljave in na njih priključenih naprav, ki pri svojem delovanju uporabljajo vodo, ki do njih doteka po vodovodni napeljavi. Če pri uporabi vodovodne napeljave in na njih priključenih naprav pride do izliva vode, ki povzroči škodo zunaj stavbe ali na drugih delih zgradbe, gre za primere, ki povsem ustrezajo posebnemu primeru neposlovne odškodninske odgovornosti iz 159. člena OZ. Odločitev o odškodninski odgovornosti toženke je torej v konkretnem primeru potrebno presojati prav na tej pravni podlagi. Uporaba splošnih določb o krivdni ali objektivni odškodninski odgovornosti iz navedenih razlogov ne pride v poštev.
Za škodo po 159. členu OZ je odgovoren imetnik stavbe oziroma prostora ne glede na krivdo. Gre torej za posebno obliko neposlovne objektivne odškodninske odgovornosti, pri kateri je nepomembno, ali je škoda posledica ravnanja imetnika stavbe oziroma prostora. Za imetnika stvari načeloma šteje njegov lastnik. Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere, in katerega škodljivih posledic ni mogel obvladati (smiselna uporaba 153. člena OZ). Že na tem mestu revizijsko sodišče opozarja, da uporaba stanovanja s strani najemnika načeloma ne spada v imetnikovo zunanjo sfero, pač pa gre za njuno notranje razmerje, zato takšna oseba, če je prispevala k nastanku škode, po določbi četrtega odstavka 153. člena OZ za povzročeno škodo odgovarja solidarno z imetnikom stvari, njuno notranje razmerje pa se presoja po določbah 188. člena OZ. Uporaba določbe 152. člena OZ je, ko gre za osebo iz razmerja v sferi imetnika stvari, torej načeloma izključena.
Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolagalna upravičenja - prenos razpolagalnih upravičenj - stanovanjski sklad - vknjižba lastninske pravice - najem stanovanja - premoženjska škoda - zamakanje - pravica najemnika stanovanja do povrnitve škode - odprava škode s strani najemnika
Lastnik lahko pravno veljavno prenaša lastninsko pravico v celoti, ali pa le posamezna upravičenja, ki iz nje izhajajo, pri čemer se razpolagalno upravičenje nujno in vselej ne odraža le v pravno veljavnem prenosu na drug pravni subjekt. Takšno pojmovanje lastninske pravice torej ne izključuje situacij, ko pravno veljavno oziroma formalno lastninska pravica ni dobila novega titularja, so bile pa nanj dejansko in vsebinsko prenesena upravičenja, ki so značilna za imetnike lastninske pravice in s tem nujno tudi dolžnosti, ki izhajajo iz tako pridobljenega (obligacijsko) pravnega statusa. Lastniku lahko torej v primerih, kakršen je tudi sporni, ostane le gola pravica (nuda proprietas). To pa pomeni, da se je MO lahko pravno veljavno odrekla oziroma prenesla najprej na stanovanjski sklad nato pa še na toženo stranko (tudi) nekatera omenjena upravičenja, ki se nanašajo na uresničevanje lastninske pravice (med drugim tudi tista, ki so značilna za najemodajalce iz stanovanjskih najemnih razmerij); zaradi neizvedenega prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi ji je ostala le „gola“ lastninska pravica, navedena upravičenja pa so bila prenesena na druge subjekte, na katere je hotela prenesti tudi lastninsko pravico, pa ta zaradi neizvedenega vpisa v zemljiški knjigi ni bila pravno veljavno pridobljena na ime novih lastnikov.
SZ-1 člen 17, 30, 48, 50, 71, 72, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 82. SPZ člen 112, 113, 114, 118. SZ člen 146. OZ člen 70, 271, 275, 346, 347, 349, 355/1-5, 355/1-6, 395, 404, 434. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20, 21a.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - vpis v register - solidarna odgovornost članov skupnosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - obveznosti etažnega lastnika - terjatev skupnosti etažnih lastnikov - zastaranje - zastaralni rok - terjatev upravnika večstanovanjske stavbe
Terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče enako obravnavati kot terjatev upravnika, saj se v bistvenem razlikujeta. Presoja sodišč, da terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče subsumirati pod 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ, je pravilna.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZSR (1982) člen 50, 50/3. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) Ali je nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, po poteku dveletnega roka, vendar pred dnem 19. 10. 1991 (uveljavitev Stanovanjskega zakona - Ur. l. RS/I, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ), v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu (tretji odstavek 50. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih - Ur. l. ZRS, št. 35/82; v nadaljevanju ZSR), zato je bil lastnik dolžan s takšnim imetnikom stanovanjske pravice skleniti najemno pogodbo (147. člen SZ)?
2) Ali se lahko uporabnik stanovanja z ugovorom upre izpraznitvenemu zahtevku proti lastniku, če za del stanovanja, za katerega je uporabnik pridobil stanovanjsko pravico, nima sklenjene najemne pogodbe iz razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena Stanovanjski zakon - Ur. l. RS, št. 69/20003; v nadaljevanju SZ-1)?
3) Ali je drugostopenjsko sodišče dolžno obrazložiti, na podlagi katerih dokazov je ugotovljeno dejstvo, da je bila tožena stranka pasivna pri sklepanju najemne pogodbe, če na tem dejstvu temeljijo materialnopravni razlogi sodbe; še posebej če je to dejstvo ugotovilo le drugostopenjsko sodišče (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne pa tudi prvostopenjsko sodišče?
ZPP člen 286, 286a, 370, 370/1-2. SZ člen 56, 57. SZ-1 člen 109, 110. OZ člen 346. ZOR člen 371.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - pravica uporabe stanovanja - izselitev najemnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno breme - prekluzija - pravočasnost trditev o zastaranju terjatve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je kršilo določbo 286. člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost
in pravilnost izpodbijane sodbe. Ne drži namreč ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnica pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala dejanske podlage ugovora zastaranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017052
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. SZ člen 147. SZ-1 člen 83, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - navadno sosporništvo - zvenzakonska partnerja kot najemnika - obličnost - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Predlagateljica je vrednost spornega predmeta nedenarnega tožbenega zahtevka ovrednotila na 4.000,00 EUR. Toženca sta zunajzakonska partnerja, ki živita v stanovanju, katerega izpraznitev zahteva tožnica (navadna sospornika). Revizijsko sodišče je predlog vsebinsko obravnavalo, saj tožnica zasleduje enoten ekonomski cilj (prazno stanovanje), ki ni odvisen od števila sospornikov. Vrednosti spornega predmeta subjektivno kumuliranih zahtevkov se zato v tem primeru seštevajo.
Kljub temu, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi odločbe pravilno zapisalo, da so določila zavarovalne pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati, pa dejansko tega ni storilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
dodelitev neprofitnega stanovanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V reviziji zatrjevane hude posledice, tj. težke stanovanjske razmere, niso neposredna posledica izpodbijane odločitve. Prav tako ni neposredna posledica izpodbijane odločitve, da revidentka nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v svoji občini, saj o tem z izpodbijanim aktom ni odločeno.
Pridobitev neprofitnega stanovanja je poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril ter kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Revidentka posledično ni izkazala zelo hudih posledic, kot jih za dovoljenost revizije zahteva določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016846
ODZ paragraf 974. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prekarij - raba nepremičnine v skupni lastnini - pravni naslov za uporabo nepremičnine - preklic možnosti rabe
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0016820
ZOR člen 219. ZPP člen 8, 215, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/3. ZTLR člen 39, 39/7. ZSR člen 2, 17. SZ člen 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - družbena lastnina – stanovanje - pravica uporabe - uporaba solastne nepremičnine - uporaba tujega dela solastne nepremičnine – delitev solastnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku – privatizacija stanovanj - razvezana zakonca – uporabnina - dokazno breme - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - protispisnost
Na podlagi
155. člena SZ, ki je ukinil pravico uporabe zasebnega stanovanja v tistih primerih, ko je bila le-ta podeljena
v nasprotju z voljo lastnika,
pa so l
astniki stanovanj od poteka enega leta od uveljavitve SZ imeli pravico do vselitve in proste razpolage z zasebnim stanovanjem, zato tožniku
od takrat dalje sklep nepravdnega sodišča ni več onemogočal souporabe stanovanja in bi to lahko zahteval (iztožil) od toženke
. Tako se pokažejo kot pravilni razlogi sodišča druge stopnje, da ker tožnik ni zahteval souporabe stanovanja, je privolil v svoje prikrajšanje, zato mu uporabnina ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016905
ZOR člen 108. SZ člen 117.
povrnitev premoženjske škode – privatizacija stanovanja – privatizacija stanovanja, ki je predmet denacionalizacije – ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Revidenta zahtevata povrnitev dobička, ki bi ga v primeru, da pogodba ne bi bila nična, dosegla: stanovanje, vredno več, bi pridobila za znižano nakupno ceno po SZ. To pa pomeni, da bi morala revidenta podati dovolj konkretne trditve in dokaze, da bi ta dobiček po normalnem teku stvari ali pa glede na posebne okoliščine (možnost odkupa drugega stanovanja po SZ) dosegla, če ju toženka ne bi zavedla v sklenitev nične pogodbe.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0016852
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3, 173/8.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - tožba za izselitev iz stanovanja - solastna nepremičnina - imetništvo stanovanjske pravice - denacionalizacijsko stanovanje - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe - rok za vložitev tožbe - nakup drugega stanovanja - nadomestilo - izselitev razvezanega zakonca - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Vrhovno sodišče je res v zadevi II Ips 217/95 zavzelo stališče, da tožena stranka v pravdi za izselitev z vložitvijo nasprotne tožbe še lahko prepreči domnevo, da je v stanovanju brez pravnega naslova. Res je tudi, da v obravnavanem primeru toženka ne more uspešno vložiti takšne nasprotne tožbe, ker na strani tožeče stranke ni vseh solastnikov stanovanja. Vendar sodišči prve in druge stopnje, kljub temu, da je bil zaradi napačne pasivne legitimacije zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnjen, nista samodejno šteli, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, kar bi narekovalo takojšnjo ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja. Kljub temu sta presojali, ali ima toženka pravico do sklenitve najemne pogodbe, vendar kot predhodno vprašanje. Toženka nima prav, ko opozarja, da bi moralo sodišče obvezno prekiniti postopek zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče res ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to le vprašanje smotrnosti in pa seveda pravne varnosti. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju pa je podvržena pritožbenemu in seveda tudi revizijskemu preizkusu.
Toženka se sklicujoč na to določbo Ustavnega sodišča zavzema za takšno razlago osmega odstavka 173. člena SZ-1, po kateri se obveznost izselitve iz stanovanja ne sme raztezati tudi na bivšega zakonca, če ni sodeloval v postopku pridobivanja ugodnosti za nakup drugega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 173. člena SZ-1. Tako kot sodišče druge stopnje, tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi takšna razlaga porušila ravnotežje, do katerega je lastninska pravica lahko še omejena z njeno socialno funkcijo.