CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00015487
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.
SPZ člen 109. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 5. ZPDS člen 2, 3.
izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega sveta
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00005423
SZ člen 117, 117/1, 123, 147, 147/3. ZDen člen 88. URS člen 33.
privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizija
V obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu v povezavi s 147. členom SZ.
V primerjavi s tistimi imetniki stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, so bili vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, glede katerih je obstajala dolžnost vrnitve, že zaradi samega teka denacionalizacijskega postopka in z njim povezanega odloga privatizacije v slabšem položaju. Vendar neenakost v teh primerih ni bila nerazumna in ni bila brez utemeljitve v naravi stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00002553
SZ-1 člen 68, 70, 70/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 212.
večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Zakon za primere, kadar skupne stroške med etažne lastnike deli upravnik in obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, določa, da mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Iz besedila zakonske določbe ne izhaja, da bi bil upravnik tretji osebi dolžan posredovati zgolj identifikacijske podatke o etažnem lastniku in skupno višino njegove neplačane obveznosti, in še manj, da bi zgolj ti podatki zadostovali za vložitev tožbe zoper neplačnika. Izraz "podatki o etažnem lastniku, potrebni za vložitev tožbe" pomeni vse podatke, potrebne za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj upnik lahko v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom.
Zahteva po ustreznem substanciranju tožbenega zahtevka v skladu z dogovorjenim ključem delitve v notranje razmere med etažnimi lastniki nikakor ne posega, kot to zmotno meni revidentka.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 7, 7/1, 7/2. SZ-1 člen 2, 2/3, 2/5.
dopuščena revizija - zastaranje - enoletni zastaralni rok- zastaranje terjatve upravnika - stanovanjsko-poslovna stavba poslovni prostor
Določba 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatve upravnika stanovanjske poslovne stavbe, ki jih ima zoper lastnika stanovanja, ne pa tudi za terjatve, ki jih ima zoper lastnika poslovnega prostora.
SZ člen 6, 117, 117/1, 123, 123/1, 147. SZ-1 člen 11, 173, 180. ZSR/82 člen 5.
dovoljena revizija - denacionalizirano stanovanje - upravičenec do nepovratnih gotovinskih sredstev in kreditnih sredstev - najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski člani - vnukinja
Upravičenec do ugodnosti iz 173. člena SZ-1 je prejšnji imetnik stanovanjske pravice, to je tista oseba, ki je ob uveljavitvi SZ, ko je prišlo do transformacije družbenih stanovanjskih razmerij v lastninska razmerja, imela status imetnika stanovanjske pravice po določbah ZSR/82.
Zakonodajalec ni bil dolžan v krog upravičenih oseb za uveljavljanje ugodnosti iz 173. člena SZ-1 zajeti vseh uporabnikov stanovanja iz 5. člena ZSR/82, saj varstvo njihovega položaja ob uveljavitvi SZ urejajo zakonske določbe o pravici do nadaljevanja najemnega razmerja, med katere, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, spada tudi 180. člen SZ-1. Ob povedanem pa zakonsko besedilo, da pravico do gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev za nakup (drugega) stanovanja po 173. členu SZ-1 lahko uveljavlja najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne daje podlage za razlago, po kateri naj bi bili do ugodnosti iz navedene določbe SZ-1 upravičeni tudi ožji družinski člani v smislu 180. člena SZ-1.
dovoljena revizija - hišniško stanovanje - začasna uporaba stanovanja - pravice imetnika pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - razlaga določb zakona - razlaga 175.a člena SZ-1
Iz besedila 175. a člena SZ-1 pa ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov. Po besedilu zakona so namreč upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo. Upoštevaje, da položaj imetnikov pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja pred novelo SZ-1B sploh ni bil urejen, podlage za pogoj zakonitosti bivanja v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov ni mogoče najti niti v drugih določbah SZ-1 ali pred tem SZ.
Imetnik pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja po drugi alineji 175. a člena SZ-1 izpolnjuje pogoje za pridobitev zahtevanega nadomestila, če je v času vložitve zahteve v pravnem položaju, ki ga ureja 175. a člen SZ-1. Pravico do nadomestila sicer pridobi šele s pravnomočnostjo odločbe o priznanju pravice, vendar potek oziroma trajanje postopka ne sme vplivati na njegov pravni položaj. V besedilu 175. a člena SZ-1 namreč ni podlage za zahtevo po prebivanju v hišniškem stanovanju še v času pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018826
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZLNDL člen 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupni prostori - posamezni del stavbe - sprememba skupnega prostora v posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov - lastninjenje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sporni prostor posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018719
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 117/5, 123, 123/2. ZDen člen 88.
dopuščena revizija - privatizacija - stanovanjska pravica - zahteva za odkup stanovanja - vložitev zahteve - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost - denacionalizacija smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali gre v obravnavanem primeru glede pravice tožnice za odkup stanovanja za nadaljevanje postopka glede na podano zahtevo za odkup, ki jo je imetnik stanovanjske pravice A. A. vložil že v letu 1991 in celo podpisal kupoprodajno pogodbo, in ali je druga toženka kršila kontrahirno dolžnost v razmerju do njegove pravne naslednice B. A.; in
- ali je bil v konkretnem primeru imetnik stanovanjske pravice zaradi postopka denacionalizacije in trajanja le-tega v neenakopravnem položaju z imetnikom stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, ter posledično ali gre za neenakopraven položaj dedičev imetnikov stanovanjske pravice zaradi dolgotrajnosti denacionalizacijskega postopka, na trajanje katerega imetnik stanovanjske pravice ni mogel vplivati.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je glede osebe, odgovorne za škodo zaradi izliva vode v stanovanju, treba uporabiti 16. člen SZ-1,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo za škodo zaradi izliva vode v stanovanju odgovoren zemljiškoknjižni lastnik stanovanja,
- ali sodba sodišča druge stopnje vsebuje razloge za zavrnitev ugovora tožene stranke glede soprispevka tožnika k nastali škodi po 171. členu OZ.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 107, 112. URS člen 33, 158. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - pravnomočnost - res iudicata - vrnitev zaplenjene nepremičnine - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Na postavljeno vprašanje je že odgovorilo Ustavno sodišče v odločbiUp-457/09-21 z dne 28. 9. 2011. Pojasnilo je, da načelo pravnomočnosti iz158. člena Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, je kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V pravdnem postopku tako ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
SZ-1 člen 23, 30. ZPP člen 347, 347/2, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški ogrevanja - ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je smelo pritožbeno sodišče brez pritožbene obravnave drugače kot sodišče prve stopnje ugotoviti odločilno dejstvo plačila stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018558
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni prostor - posamezni del - sprememba skupnega prostora v posamezni del - soglasja etažnih lastnikov - družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob predpostavki, da so bile navedbe tožene stranke takšne, kot izhajajo iz 2. točke prvostopenjske sodbe in 8. točke drugostopenjske sodbe, pravilno ravnanje nižjih sodišč, ki nista ugotavljali dejstev v luči 10. člena SZ-1.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018524
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - dedni dogovor o služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja.