privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
SZ je dal pravico do nakupa prejšnjega družbenega stanovanja (pod pogoji, določenimi v njegovih privatizacijskih določbah) krogu oseb, določenemu v tej zakonski določbi - izbiro, ali bo in katera oseba iz tega kroga bo dejansko uveljavila to pravico, pa je prepustil prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice. Ko je tako, pa seveda ni mogoče pritrditi stališču, da naj bi pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. člena SZ imela naravo odstopa pravice do odkupa - zaradi česar bi veljalo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kakor jih sam ima.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pomen stališča arbitražne komisije
Stališče arbitražne komisije ni pravni vir. Zatrjevana ugotovitev te komisije se nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanju od organov bivše JLA.
določitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po razvezi zakonske zveze
Določilo 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ( ZSR, Uradni list SRS št. 35/82; uporaba na podlagi 158. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS 18/91 in 21/94) je veljalo tudi v primeru, ko je šlo za solastna stanovanja (prim. 8. člen ZSR). Določalo je, da je treba pri odločanju o pravici uporabe upoštevati potrebe bivših zakoncev, njunih otrok in vse druge okoliščine primera. Ko gre za trditve o novi družini, so lahko relevantne le tiste okoliščine, ki so obstajale ob razvezi zakonske zveze.
pravica osebe, da prebiva v stanovanju do izvršitve odločbe o odpovedi stanovanjske pravice - najemna pogodba - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - tožba na izpraznitev stanovanja
Tisti, ki v stanovanju prebiva po pravnomočnosti odločbe o odpovedi stanovanjske pravice, ker mu še niso priskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne prebiva v stanovanju nezakonito.
To pa ne pomeni, da ima v stanovanju več pravic, kot bi jih imel, če bi bil najemnik stanovanja. S tem, ko mu je bilo stanovanjsko razmerje odpovedano, je toženec izgubil stanovanjsko pravico. Ker jo je izgubil pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi ni imel več statusa prejšnjega imetnika in s tem v zvezi tudi ne pravice na sklenitev najemne pogodbe po 147. členu SZ. Ostala mu je le pravica bivanja v stanovanju do izvršitve sodne odločbe. Ta pravica pa je omejena najmanj z vsemi tistimi prepovedmi, ki veljajo za najemnika.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - spor po SZ
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije.
določitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po razvezi zakonske zveze - stanovanje v solasti zakoncev - odmena za uporabo zakončevega solastninskega deleža - uporabnina
Izračunavanje cene za uporabo spornega stanovanja na podlagi prej veljavnih predpisov o stanovanjskem gospodarstvu oz. po uveljavitvi SZ po metodologiji, ki velja za oblikovanje neprofitnih najemnin, ne prihaja v poštev. Če pa je izhodišče za presojo o višini uporabnine v doseženi koristi oz. prikrajšanju, je materialnopravno pravilna tudi odločitev o višini tožbenega zahtevka, ki temelji na ugotavljanju "krajevno običajnih najemnin" za stanovanja, ki so podobna spornemu.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - pridobitev stanovanjske pravice - stanovanjska pogodba za določen čas - začasna uporaba stanovanja (službeno stanovanje)
Z uveljavitvijo stanovanjskega zakona se toženčev pravni položaj ni spremenil. Toženec bi imel pravico uveljavljati sklenitev najemne pogodbe z lastnikom, če bi bil imetnik stanovanjske pravice ( 147.čl. stanovanjskega zakona). Ker toženec ni bil imetnik stanovanjske pravice, lastnik z njim ni bil dolžan skleniti najemne pogodbe. Po 58.čl stanovanjskega zakona se šteje, da oseba, ki nima najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V tem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitev
Pomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev stanovanja - spor po SZ
Tožeča stranka je s tožbo z dne 23.12.1992 zahtevala, da toženca izpraznita in ji izročita določene prostore v njenem samskem domu. Ker gre za premoženjskopravni spor, bi bila revizija dovoljena le v primeru, če bi tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta, ki bi v času vložitve tožbe presegla znesek 80.000,00 SIT (zadnja novela ZPP - Ur.l. RS, št. 55/92). Tožeča stranka svoje obveznosti, da določi vrednost spornega predmeta ( 2.odst. 186.čl. ZPP), ni izpolnila. Zato revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče po 392.čl. ZPP zavreči.
uporaba stanovanja - smrt imetnika stanovanjske pravice - status uporabnika
Pri presoji je tako potrebno izhajati iz že omenjenega dejstva, da se toženka v sporno stanovanje ni vselila pred avgustom 1989. Ker iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev obeh sodišč sledi, da je bivša imetnica stanovanjske pravice umrla že 24.3.1990, toženka ni pridobila statusa uporabnice spornega stanovanja (5. čl. ZSR). Zato nima pravice do nadaljnje uporabe spornega stanovanja (2. odst. 18. čl. ZSR).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev stanovanja - spor po SZ
Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
uskladitev določil stanovanjske pogodbe z določili SZ - pravica do uporabe stanovanja po ZSR
156. člen zavezuje lastnika, da uskladi določila obstoječe pogodbe z določili SZ. Že prej sklenjena stanovanjska pogodba torej z uveljavitvijo SZ ni prenehala, lastnik pa po tej določbi tudi ni pridobil nobenih posebnih ugodnosti. Zakon določa, da je dolžan pogodbeno razmerje prilagoditi novemu zakonu.
Če pa je tako, je za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pomembno, kakšno pogodbo je sklenil tožnikov pravni prednik s tožencema. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnikov pravni prednik tožencema s pogodbo o zamenjavi stanovanja z dne 15.11.1972 zagotovil stanovanjsko pravico do njune smrti.
pridobitev stanovanjske pravice - uporaba ene sobe - uporaba določb ZSR
I. Revizijsko sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je treba zahtevek zavrniti že iz razloga, ker pozitivna zakonodaja ne ureja več stanovanjskega razmerja in stanovanjske pravice. Predmetna tožba je bila vložena dne 20.9.1989, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158.čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) se spori, sproženi pred uveljavitvijo novega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih. Čeprav je bil tožnikov tožbeni zahtevek prilagojen določbam prejšnjega ZSR, je omogočal presojo sodišča o tožnikovih pravicah po tem zakonu, le izrek sodbe bi bilo treba prilagoditi določbam novega zakona, tako da bi se ugotavljal obstoj pravic ob uveljavitvi novega zakona, kar bi v primeru utemeljenosti zahtevka lahko storilo tudi sodišče samo.
II. Pritrditi pa je treba sodišču druge stopnje, da tožnik z uporabo ene sobe na stanovanju ni mogel pridobiti stanovanjske pravice, ne glede na to, če je bila njegova vselitev zakonita ali nezakonita.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - določitev imetnika pravice uporabe stanovanja
Pravna podlaga za materialnopravni preskus izpodbijane pravnomočne odločbe so določbe ZSR, ki jih je treba uporabiti po določbi 158. člena SZ, ker se je nepravdni postopek v tej zadevi začel še pred uveljavitvijo SZ. Dejanska podlaga za ta preskus so edinole dejanske ugotovitve, ki so vsebovane v izpodbijanem sklepu - ne pa kakršni koli dokazni podatki v spisu, posebej ne tiste dokazne listine, ki jih je predlagatelj (v novih izvodih) priložil reviziji.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - prazna stanovanjska hiša v lasti zakonca imetnika stanovanjske pravice
Če sta zakonca imela pred sklenitvijo zakonske zveze vsak svoje stanovanje, sta se po 14. členu ZSR morala odločiti, katero stanovanje bosta še naprej uporabljala, razen če nobeno od stanovanj zanju ni bilo primerno. To je veljalo tudi v primeru, če je bil en zakonec na enem stanovanju samo uporabnik stanovanja. Dosledno temu izhodišču je sodna praksa razlagala tudi določbe o odpovedi stanovanjskega razmerja. Imetniku stanovanjske pravice je bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje na podlagi 60. člena ZSR tudi tedaj, ko je imel prazno družinsko stanovanjsko hišo njegov zakonec, ki je bil po 1. odstavku 5. člena le uporabnik (stališče s posvetovanja rednih sodišč SRS 18. in 19.2.1987 v Ljubljani, Pravosodni bilten, št. 2/87, str. 24).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja - uporabnik - neprostovoljna izselitev razvezanega imetnika stanovanjske pravice iz stanovanja
Po razvezi zakonske zveze tožnik ni bil določen za imetnika stanovanjske pravice. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje (te pa so oprte na pravnomočen sklep opr. št. N 92/85) izhaja ravno nasprotno. Za imetnico stanovanjske pravice je bila določena tožnikova razvezana žena, tožniku pa je bilo naloženo, da se mora iz stanovanja izseliti, čim mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da razvezana žena tožeče stranke kljub temu, da je imetnica stanovanjske pravice, stanovanja že nekaj časa ne uporablja, vendar pa ne iz razloga, ker je njena volja v tem, da stanovanje trajno preneha uporabljati. Sodišče namreč ni ovrglo izpovedbe tožnikove razvezane žene, da je zaradi nezakonitih tožnikovih ravnanj iz stanovanja zbežala zaradi česar stanovanja ni prenehala uporabljati prostovoljno. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev nižjih sodišč, revizijske trditve tožeče stranke, da je postala imetnik stanovanjske pravice na podlagi 5., 18., 19., ali pa vsaj 50. člena ZSR, niso utemeljene.
privatizacija stanovanj - neveljavnost pogodbe, sklenjene v nasprotju s 117 členom SZ (kršitev predkupne pravice) - pravica imetnika, da izpodbija pogodbo s tretjim - aktivna legitimacija upravičenca do odkupa
V primeru izigravanja določb o privatizaciji je omogočeno upravičencu po 117. čl. SZ, da izpodbija pogodbo, ki jo je zavezanec sklenil s tretjo osebo.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - uveljavljanje prenehanja stanovanjskega razmerja - odpoved - prazna stanovanjska hiša - stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje ali če teče celovita prenova
I. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da bi preselitev iz stanovanja v hišo v vasi K. pomenila bistveno poslabšanje stanovanjskih razmer uporabnikov. Tako ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni bilo pogojev za odpoved stanovanjskega razmerja po 60.čl. prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Zato tožena stranka ni upravičena odkloniti prodaje po 2.odst. 128.čl. Stanovanjskega zakona.
II. Razlog za odklonitev prodaje po 1.odst. 129.čl. Stanovanjskega zakona pa bi obstajal, če bi se tožničino stanovanje nahajalo v hiši, predvideni za rušenje, ali če bi bila v teku celovita prenova. Rušenje in prenovo bi bilo treba dokazati s sprejetim prostorskim aktom. Takih okoliščin tožena stranka ne zatrjuje. Če pa je bilo na predlog tožene stranke dne 29.1.1992 dano dovoljenje za spremembo namembnosti stanovanja, ne obstaja noben razlog za odklonitev prodaje, ki ga predvideva Stanovanjski zakon.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - enostranska sprememba stanovanja v službeno stanovanje - določitev vrednosti stanovanja - vrednost točke
I. Pravilno je stališče, da tožena stranka ni mogla enostransko spremeniti spornega stanovanja v službeno stanovanje, ko to ni imelo takega statusa v času dodelitve tožničinemu očetu. To stališče je povsem v skladu s sodno prakso po 1. in po 40. členu ZSR.
II. Glede višine kupnine 5. odst. 117. člena SZ narekuje upoštevanje vrednosti točke (iz 121. člena SZ), ki je veljala na trideseti dan po vložitvi zahteve za prodajo.