pridobitev stanovanjskih pravic - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določbi 2. odstavka 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), ki je še uporabljiv v obravnavanem primeru, sodišče pri določitvi imetnika pravice uporabe skupnega stanovanja po razvezi zakonske zveze upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo ter druge okoliščine primera.
S podstanovalsko pogodbo je bilo toženi stranki oddano stanovanje v celoti. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da spričo ugotovljenih okoliščin vselitve tožene stranke, ta napram stanodajalcu po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) ni pridobila zaščite. Tudi po sedaj veljavnem Stanovanjskem zakonu uporablja tožena stranka stanovanje nezakonito in zato je tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen (58.čl. SZ).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja
Pravica do nakupa stanovanja po pogojih iz 117. člena SZ gre tožniku ne glede na to, kdaj se je tožena stranka olastninila. Kajti lastninjenje stanovanj pred SZ samo po sebi ni moglo vplivati na obstoj stanovanjske pravice. Stanovanjsko pravico bi lahko tožnik izgubil le na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Tožnik bi lahko izgubil pravico do nakupa le, če bi obstajal kateri od pogojev iz SZ.
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - nezakonita uporaba stanovanja
Z osebo, ki ni imetnik stanovanjske pravice, lastniku ni treba skleniti najemne pogodbe. 147. čl. SZ velja za osebe, ki so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imele stanovanjsko pravico.
Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.
SZ člen 129, 129/1, 40, 40/2. ZUN člen 21, 27, 27/1, 27/2-1. ZPP (1977) člen 188, 188/2, 188/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za rušenje - dokazovanje rušenja in prenove - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ima v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij zapisane tudi izjeme, ko lastniki niso dolžni prodati stanovanja, in med temi je tudi primer, ko gre za stanovanje v stanovanjski hiši, ki je predvidena za rušenje (prvi odstavek 129. člena SZ). Predvidenost za rušenje se dokazuje, kot je to zapisano v razlagalni določbi drugega odstavka 40. člena SZ, s sprejetim prostorskim aktom. Med takšne vrste aktov, se pravi, prostorske izvedbene akte pa sodijo prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen ZUN). S slednjimi se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev, ali prenovo naselij ter izvajanje drugih posegov v prostor (prvi odstavek 27. člena ZUN). Med prostorske izvedbene načrte pa uvršča zakon tudi zazidalne načrte za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja znotraj ureditvenih območij in naselij (1. točka drugega odstavka 27. člena).
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov je potrebno presojati dovoljenost revizije posebej glede vsakega zahtevka.
nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - zamenjava - pravni interes
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
nezakonita uporaba stanovanja - zamenjava - vojaško stanovanje - zagotovilo upravnega organa
Zagotovilo organa RS, da je z odločbo vse v redu, je lahko odločilna za odločitev o izpraznitvi stanovanja iz sklada nekdanje JLA. Če je toženec takšno izjavo dobil pri pristojnem občinskem organu za obrambo, lahko takšna izjava pomeni strinjanje tožeče stranke z nezakonito odločbo organa prejšnje JLA. Kajti občinski organ, pristojen za obrambo, izvršuje upravne naloge države na področju obrambe. To bi pa lahko pomenilo, da je tožeča stranka odobrila odločitev svoje pravne prednice.
Ker SZ varuje pridobljene pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice in imetnikov pravice uporabe glede upravičenja do nadaljnje uporabe stanovanja, ne bi bilo prav, da bi se obseg varstva v konkretnem primeru bistveno razlikoval za tožečo stranko in pravnega prednika tožene stranke: stanovanji sta zamenjala pod predpostavko enakovrednosti stanovanjske zaščite za obe pogodbeni stranki, t.j. trajna in neovirana uporaba stanovanja proti plačilu stanarine - najemnine, ki ni profitna.
prenehanje stanovanjskega razmerja - oddaja celotnega stanovanja v podnajem
Ugotovitve, da je bilo sporno stanovanje v celoti oddano podnajemniku in da je toženčeva družina posedovala še eno stanovanje v Ljubljani, v katerem sta tako on kot njegova družina trajno zadovoljevali vse stanovanjske potrebe, sta dva samostojna razloga za prenehanje stanovanjskega razmerja po 58. členu ZSR v zvezi s 159. čl. SZ, zaradi česar je izpraznitveni zahtevek utemeljen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov
Zaradi predvidenega 60% popusta pri prodaji stanovanj, kadar je bila določena obveznost prodaje, ni podlage, da bi lahko pridobila tožnica na stanovanju solastninski delež do 18/30, ki ga s tožbo zahteva.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno zaključili, da tožnica zaradi samih vlaganj v stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, nima pogojev za pridobitev solastninskega deleža kakršnega predvideva 3. odst. 116. čl. Stanovanjskega zakona.
Stanovanjski zakon v določbah o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (117.člen in naslednji) ureja prodajo stanovanj in določa dolžnost prodaje le, ko gre za osebo, ki je imela stanovanjsko pravico na dan uveljavitve tega zakona.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti (službeno stanovanje) - začasna uporaba stanovanja - dodelitev stanovanjske pravice na službenem stanovanju
Stanovanjski zakon določa v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, da so lastniki dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice stanovanje, na katerem je imel to pravico ob uveljavitvi zakona (prvi odstavek 117. člena). Vendar je zakon predvidel izjeme in med temi je tudi ta, da lastniki niso dolžni prodati stanovanj, ki so namenjena za opravljanje službene dolžnosti (40. člen ZSR), na katerih je bila dodeljena stanovanjska pravica (tretji odstavek 129. člena SZ). Za to izjemo torej zadošča objektivno dejstvo, da gre za takšno vrsto stanovanja oziroma za tako imenovano funkcijsko stanovanje.
Imetnik stanovanjske pravice, ki sicer nima državljanstva RS in ki zato sam ne bi mogel kupiti stanovanja po določbah 117. člena SZ, lahko pravico odkupa odstopi ožjemu družinskemu članu. Ta pa lahko pravico odkupa stanovanja po citiranem določilu uveljavi le, če je državljan R Slovenije.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - nedopustnost razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve - prodaja stanovanja
Ker je zakon o zadrugah (81. člen) določil moratorij za razpolaganje s premoženjem, za katera obstaja dolžnost vrnitve, razdružitve ali lastninjenja, ni dopustna prodaja stanovanja po določbi 117. člena SZ, dokler ni ugotovljeno, da v konkretnem primeru ni prodaja nedopustna. Predmet obveznosti mora biti dopusten tudi v trenutku odločanja (oz. sklenitve pogodbe) in ne le v trenutku uveljavitve zakona o zadrugah.
Ker se je uporabnik stanovanja (iz 1. odst. 5. člena ZSR) vselil v sporno stanovanje potem, ko ga je imetnik stanovanjske pravice izpraznil in vrnil ključ stanodajalcu, uporablja stanovanje nezakonito ter ga mora izprazniti v skladu z določili 50. člena ZSR.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Ker je bil tožnik skupaj z ženo lastnik primernega stanovanja, je obstajal odpovedni razlog po 60. členu zakona o stanovanjskih razmerjih. To pa je po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona razlog, na podlagi katerega lahko lastnik stanovanja odkloni prodajo imetniku stanovanjske pravice.
ZSR člen 10, 50.SZ člen 158, 158/2.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - vselitev s pristankom Ministrstva za obrambo RS - pristanek stanodajalca s konkludentnimi dejanji
Čeprav ne gre za odločbo o dodelitvi stanovanja, kot jo je terjala prejšnja zakonodaja (10. čl. ZSR), lahko tudi ustno soglasje k dodelitvi stanovanja, ki ga je dal pooblaščeni organ Ministrstvu za obrambo RS in ki je bila dejansko izpeljana na podlagi sklepa organa JLA v času moratorija, ustvari pravne učinke, ki lahko pomenijo za toženca pravno veljavno pridobitev stanovanjske pravice.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena za opravljanje službene dolžnosti
Določbe o privatizaciji stanovanj (117. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94) se ne uporabljajo za funkcijska stanovanja (3. odst. 129. čl. SZ), zato tožena stranka tožniku ni dolžna prodati spornega stanovanja. Dejstvo, da je tožnik prenehal biti član tožene stranke in da ne opravlja več obveznosti po pogodbi z dne 12.10.1972, ne spreminja opredelitve spornega stanovanja kot funkcijskega in ne ustvarja za tožnika pravice do odkupa, za toženo stranko pa obveznosti prodaje po 117. čl. SZ.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - druge pravne osebe
Okoliščina, da je tožena stranka civilno-pravna oseba, ki je postala po določbi 112. člena stanovanjskega zakona lastnica spornega stanovanja, je ne odvezuje dolžnosti, da ga po 117. členu SZ proda tožnici, ki je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona bila na njem imetnica stanovanjske pravice.
nezakonita vselitev - pravice podstanovalca - izselitev podstanovalca
Za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, se namreč šteje, da nezakonito zaseda te prostore; zoper takega podstanovalca se lahko uvede postopek po 50. členu ZSR (2. odstavek 76. člena ZSR).