SZ člen 117, 129, 129/2, 129/3, 157. ZSR člen 10, 41.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - pridobitev stanovanjske pravice - hišniško stanovanje
Da kljub temu, da gre za hišniško stanovanje, stanovanjska pogodba z dne 12.7.1971 govori tudi o stanovanjski pravici, pa je le v korist tožeče stranke. V korist zato, ker lahko v stanovanju, ne glede na zahteve iz 157. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ), še nadalje prebiva. Ni pa s tem pridobila pravice, da od nekdanjega stanodajalca zahteva odkup stanovanja po 117. členu SZ. Zaradi imetništva stanovanjske pravice ji pripadajo le upravičenja iz 2. in 3. odstavka 129. člena SZ.
lastninjenje in privatizacija nacionaliziranih stanovanj - denacionalizacija - pravica imetnika stanovanjske pravice do privatizacijskega nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - denacionalizacija - revizija - sprememba sodbe
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo prvi odstavek 126. člena SZ, ko je odločilo, da je tožena stranka, ki je bila po nespornem stanju (po navedbah tožene stranke, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala) ob koncu glavne obravnave še "začasni " lastnik stanovanja na podlagi drugega odstavka 113. člena SZ, tožeči stranki dolžna izplačati zahtevano odpravnino. Tožeča stranka namreč še ni pridobila zahtevka nasproti toženi stranki, kakršnega je postavila v tej pravdi. Pravnomočna odločba v denacionalizacijskem postopku bo šele dala odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka dolžna izplačati tožeči stranki odpravnino. Za odpravnino bo lahko pasivno legitimirana le v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za denacionalizacijo.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje v stavbi, ki je kulturni spomenik - drugo primerno stanovanje - prodaja s predkupno pravico
Vsebina predkupne pravice je, da stvar, na katero se predkupna pravica nanaša, ne more preiti v last drugega proti volji upravičenca (527. člen ZOR). To pa pomeni, da tudi upravičenca, ki tako stvar že ima v svoji lasti, ni mogoče prisiliti v prodajo drugemu.
prenehanje stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - status uporabnikov - nezakonita uporaba stanovanja
Po določbi 141. člena Stanovanjskega zakona (SZ) preneha stanovanjska pravica z dnem sklenitve najemne pogodbe. S tem dnem preneha tudi status uporabnikov stanovanja po določbah prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR). Položaj tožencev je tako mogoče presojati le po določbah Stanovanjskega zakona oziroma na njegovi podlagi sklenjene najemne pogodbe z dne 30.3.1993 med najemnikom in najemodajalcem.
SZ člen 5, 117, 119, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 10, 16. ZPP (1977) člen 187, 201.
privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice kot predhodno vprašanje - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - višina kupnine - vrednost točke - enotno sosporništvo
Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.
V 5. členu SZ opredeljuje primernost stanovanja s številom in naravo stanovanjskih prostorov in številom ožjih družinskih članov. Tožena stranka ni dolžna prodati večjega ali boljšega stanovanja, kot je primerno za tožnico in njene družinske člane. Vendar pa to hkrati ne pomeni, da mora pod enakimi pogoji prodati stanovanje, ki je v smislu 5. člena SZ primerno za tožnico in njeno družino tudi v primeru, če tožnica zaseda slabše stanovanje, pa na podlagi določbe drugega odstavka 129. člena SZ zahteva odkup drugega primernega stanovanja. Stanovanjski zakon je predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, zaradi česar lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na katerem obstoji stanovanjska pravica.
tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje - nezakonita uporaba stanovanja
Toženka bi morala zatrjevano nezakonitost izvršilnega postopka uveljavljati z rednimi in po potrebi tudi z izrednimi pravnimi sredstvi v tistem postopku, za katerega zatrjuje, da je bil nezakonit, ne pa v sedanji pravdi.
privatizacija stanovanj - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - izpodbojnost - ničnost - aktivna legitimacija
Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - pravni učinek sodne odločbe o določitvi najemnika - nastanek najemnega razmerja
Nepravdno sodišče odloči v postopku na podlagi drugega odstavka 57. člena SZ, kdo izmed razvezanih zakoncev naj postane najemnik stanovanja - le o pravici slednjega, da sklene z lastnikom stanovanja najemno pogodbo. Najemno razmerje pa nastane šele s sklenitvijo najemne pogodbe.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - paricijski rok - revizija - razveljavitev sodbe
Imetnik stanovanjske pravice na službenem stanovanju ima pravico, da uredi stanovanjske razmere na tak način, kot je primerno zanj in za njegovo družino, toda lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na kakršnem ima kupec stanovanjsko pravico. To stanovanje ima določeno tržno vrednost in tožena stranka utemeljeno zatrjuje, da je mogoče poseči v njeno premoženjsko pravico samo v tem obsegu. Ker sodišči prve in druge stopnje tega nista upoštevali, nista dovolj popolno ugotovili omejitve, do katere sega obveznost tožene stranke.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - delna odpoved pravici do odkupa v prodajni pogodbi - izpodbojne pogodbe - napake volje - grožnja - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnika sta se izrečno in deloma odpovedala svoji pravici iz 117. člena SZ, saj sta podpisala izjavo, da sta seznanjena, da predmet kupne pogodbe ni klet.
Sklenitev pogodbe za sporno razliko kleti, kot sta tožnika oblikovala svoj tožbeni zahtevek, bi bila v nasprotju z veljavnimi določbami pogodbe z dne 31.8.1992. Veljavnost teh določb je v razmerju do njunega tožbenega zahtevka predhodno vprašanje. Zato s takim tožbenim zahtevkom ne moreta uspeti, ne da bi predhodno ali vsaj istočasno zahtevala razveljavitev tistih pogodbenih določb, ki vsebinsko predstavljajo njuno odpoved pravici do nakupa kleti v tolikšni površini, kot naj bi jo na dan uveljavitve SZ tudi posedovala.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - razvezana zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Če imetnik stanovanjske pravice (zakonec) še ni sklenil prodajne pogodbe za stanovanje in je njegova zakonska zveza razvezana prej, kot pa je vložil zahtevo za odkup stanovanja, je potrebno najprej rešiti vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe po 57. členu SZ. Pri tem je potrebno predložiti dokaz o tem, da sta se razvezana zakonca dogovorila, kdo bo ostal oz. postal najemnik stanovanja, ali pa začeti ustrezen postopek pred sodiščem. Do pravnomočne odločbe v takem postopku pa ni lastnik stanovanja upravičen skleniti prodajne pogodbe za stanovanje, saj (še) ni jasno, kdo bo postal oz. ostal upravičenec za odkup stanovanja.
SZ člen 117, 128, 128/2, 129, 129/1. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 67, 67/2.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - odpoved stanovanjske pogodbe
Ker je tožniku v letu 1979 prenehalo delo pri podjetju, od katerega je dobil stanovanje, in mu to tedaj ni odpovedalo stanovanjske pogodbe, je pač ostal imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju.
SZ člen 112, 130, 130/1. ZPPSL (1989) člen 130, 130/3.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - izjeme od obveznosti lastnika prodati stanovanje - stanovanja, ki so prešla v stečajno maso po uveljavitvi SZ - - odvajanje dela kupnine Stanovanjskemu skladu RS - prodaja stečajnega dolžnika
Družbena stanovanja, ki so prišla v stečajno maso so to ostala do uveljavitve SZ. Z dnem uveljavitve SZ se je njihov lastninski status spremenil, imetniki stanovanjske pravice pa so pridobili le pravico do odkupa stanovanja. Ta pravica, na strani lastnika pa dolžnost prodaje, je ostala tudi potem, ko je bil stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba.
SZ člen 58, 58/2, 128, 128/2, 148, 148/1. ZSR člen 58.
prenehanje stanovanjske pravice - najemna pravica - tožba na izpraznitev stanovanja
V času prehoda s pravnega režima stanovanjskih razmerij po ZSR na režim najemnih razmerij po SZ je bila za uporabo 58. člena SZ podana specifična situacija, ko je prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko ostal brez najemne pogodbe (oziroma brez pravice, da zahteva od lastnika stanovanja, da jo z njim sklene). Kadar se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice znašel v takem položaju, je šel lastniku stanovanja izpraznitveni zahtevek na podlagi 2. odstavka 58. člena SZ. Prejšnji imetnik stanovanjske pravice se je lahko znašel v takem položaju tudi zaradi razlogov, zaradi katerih je po 58. členu prejšnjega ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo.
privatizacija stanovanj - prepoved nadaljnje prodaje stanovanja - poplačilo celotne kupnine - ničnost prodajne pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Obe sodišči sta presojali, v čigavo korist je v 122. členu SZ določena prepoved nadaljnje prodaje stanovanja pred poplačilom celotne kupnine. Pravno podlago za tako presojo sta imeli v prvem odstavku 103. člena ZOR, po katerem je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Povzeta zakonska določba je torej oblikovana tako, da najprej odkazuje na kako milejšo sankcijo, saj je ničnost le skrajna sankcija. Obe nižji sodišči sta pravilno zaključili, da gre pri določbi 122. člena SZ za zaščito le prodajalčevih koristi. Zato so pravilni tudi razlogi, da bi iz tega razloga le prodajalec lahko izpodbijal pogodbo.
privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - prenehanje stanovanjske pravice - nezakonita vselitev
Stanovanjska pravica je bila vezana na konkretno stanovanje in je njen imetnik ni mogel "prenašati" s seboj ob preselitvi iz enega v drugo stanovanje. Tožniku je stanovanjska pravica na stanovanju v Zagrebu ob in zaradi izselitve iz tega stanovanja prenehala. V stanovanje v L. se je vselil brez veljavnega pravnega naslova.
Tožnik si zmotno razlaga 14. člen UZITUL, s katerim Republika Slovenija zagotavlja v skladu z dogovorom iz 9. člena istega zakona aktivnim vojaškim osebam statusne, socialne in druge pravice, pridobljene po zveznih predpisih do uveljavitve ustavnega zakona. Tožnik namreč prezre, da na dan uveljavitve UZITUL pravice do odkupa po privatizacijskih pogojih SZ še ni bilo. Zato je tožnik takrat lahko imel le stanovanjsko pravico, torej pravico trajno uporabljati konkretno stanovanje za zadovoljevanje svojih osebnih in družinskih potreb. Pravico do odkupa stanovanja po privatizacijskih pogojih je prinesel šele SZ z dnevom uveljavitve tega zakona. Zato neposredna uporaba 14. člena UZITUL pri odločanju o tožnikovem tožbenem zahtevku za odkup stanovanja ni mogoča.
Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka tekom postopka nikoli ni nasprotovala tožbenim trditvam, da je tožeča stranka podala zahtevo za odkup stanovanja in nadaljnjega dejstva, da je tožničin mož kot imetnik stanovanjske pravice pred vložitvijo tožbe, ob vložitvi tožbe in tudi med celotnim pravdnim postopkom, v katerem nastopa celo kot pooblaščenec tožeče stranke, soglašal s tem, da stanovanje odkupi tožnica kot njegov ožji družinski član, je materialnopravno zmoten zaključek pritožbenega sodišča, da tožeča stranka s tožbo ne more zahtevati odkupa stanovanja.