Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izključuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne občine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožeče stranke.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - zavrnitev zahteve za odkup
Imetnica stanovanjske pravice, ki se na dan uveljavitve SZ iz stanovanja ni izselila, čeprav po obisku na vojnem področju nekdanje SFRJ ni mogla priti domov, bi morala po določbi 117. člena SZ dati uporabniku stanovanja pravočasno privolitev za odkup, da bi ta lahko bil k odkupu legitimiran.
javna dražba - predkupna pravica najemnika - stečaj lastnika stanovanja - prodaja najemniškega stanovanja v stečajnem postopku - pogoji prodaje
Uveda stečajnega postopka zoper lastnika stanovanja ne vpliva na najemnikovo predkupno pravico po SZ.
Če se stanovanje prodaja na javni dražbi, lahko najemnik uveljavi predkupno pravico tako, da svojo ponudbo izenači ponudbo najboljšega ponudnika.
Pravice predkupnih upravičencev ne morejo biti v nasprotju z namenom dražbe oziroma pravico najboljšega ponudnika, da v primeru, ko predkupni upravičenec izenači ponudbo, poda še višjo (boljšo)
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - preklic privolitve (bivšega) imetnika stanovanjske pravice za odkup - velika nehvaležnost - povzročitev škode - odškodninska odgovornost kupca
Toženčevo ravnanje, ki je bilo ocenjeno kot velika nehvaležnost in kot razlog za preklic privolitve za odkup stanovanja, je lahko podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, vendar samo za škodo, ki je v vzročni zvezi s tem njegovim ravnanjem. To pa nikakor ni škoda, ki jo v tej pravdi zatrjuje tožnica, ki svojo oškodovanost temelji na tem, da stanovanja sama ni kupila.
ZSR člen 1, 2, 40, 97. ZSR (1974) člen 14.SZ člen 117, 129, 129/2, 129/3.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe stanovanja - imetništvo stanovanjske pravice - pravica do odkupa drugega primernega stanovanja
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR/74 in je bila vezana na opravljanje del snažilke, se je ob uveljavitvi ZSR/82 preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja (40. člen).
Tožnica torej ob uveljavitvi SZ v oktobru 1991 na spornem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, ki ne bi bila vezana na opravljanje del snažilke. Imela je samo pravico do začasne uporabe stanovanja v skladu z določbo 40. člena ZSR/82 in ne stanovanjske pravice, ki bi ji dala upravičenje do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Podana je situacija iz 58. člena SZ, saj tožena stranka uporablja stanovanje, ne da bi imela sklenjeno (ali podaljšano) najemno pogodbo, ni pa lastnica stanovanja.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 32, 47, 47/6.SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - sklenitev pogodbe - etažna lastnina - pogodba o dobavi električne energije - upravljanje večstanovanjskih hiš - pooblastila upravnika - ustavitev dobave električne energije
Tožena stranka je motila posest tožnikov glede uporabe električne energije,s tem, ko je ustavila njeno dobavo, sklicujoč se na Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije. S posameznimi etažnimi lastniki, skupnostjo etažnih lastnikov in/ali upravnikom namreč ni imela sklenjenih pogodb o dobavi električne energije, zato je bil njen poseg v posest tožnikov protipraven. Uporaba Splošnih pogojev bo tako mogoča šele potem, ko bodo urejena obligacijskopravna razmerja med tožniki in toženo stranko.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prazna stanovanjska hiša v lasti zakonca imetnika stanovanjske pravice - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - odpoved stanovanjskega razmerja
Toženka je bila imetnica stanovanjske pravice, toženkin mož pa je kupil stanovanjsko hišo že sredi osemdesetih let. Hiša je bila prazna in primerna za bivanje, saj jo je oddajal podnajemnikom. Kupljena je bila z denarjem, ki je bilo pridobljeno z delom zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ugotovili, da je postala hiša skupno premoženje tožene stranke in njenega moža. Ob takem stanju pa je bil izpolnjen pogoj za odpoved stanovanjskega razmerja po 60. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), zato tožeča stranka po drugem odstavku 128. člena SZ ni dolžna prodati spornega stanovanja.
Ker je bilo stanovanje zgrajeno iz sredstev ZPIZ in leži v zgradbi, ki je bila v celoti namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, sta ob pravilni uporabi prvega odstavka 114. člena SZ pravilno ugotovili, da ima poseben status, zaradi katerega ga po prvem odstavku 128. člena tožena stranka ni dolžna prodati.
privatizacija stanovanj - lastninjenje stanovanj - zavezanec za prodajo - nakup drugega primernega stanovanja zaradi rušenja stanovanjske hiše
Lastnik stanovanja po 129. členu SZ je le oseba, ki jo zavezuje dolžnost prodaje stanovanja po 117. členu SZ. Prvotožena stranka ni taka oseba, ker je stanovanje pridobila s kupno pogodbo od dedičev denacionalizacijskega upravičenca. Zato tožečima strankama ni dolžna omogočiti nakupa drugega primernega stanovanja.
privatizacija stanovanj - zahteva za odkup stanovanja - rok za vložitev zahteve
Tožnik ni vložil zahteve za odkup stanovanja v roku, ki ga določa Stanovanjski zakon v 123. členu. Ta ugotovitev je bistvena, saj je bil tožnikov zahtevek zavrnjen prav zato, ker mu ni uspelo dokazati, da je podal pravočasno zahtevo.
ZPP (1977) člen 38, 40, 40/3, 354. ZST člen 18.SZ člen 58, 58/1.
tožba na izpraznitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - aktivna legitimacija - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Pravila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, kadar so ta pomembna za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, določa ZPP. Ta določa v 38. členu, da se v sporih o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, uporabi stanovanja ali poslovnih prostorov, vzame kot vrednost spornega predmeta praviloma enoletna najemnina.
Pri ustnem dovoljenju tožencu za uporabo samske sobe do preklica je šlo za prekarij.
Toženec, ki je v času vložitve tožbe nezakonito zasedal bivalniške prostore, je te v stanovanje preurejene prostore nezakonito zasedal tudi v času izdaje sodbe, saj še vedno z lastnikom stanovanja nima sklenjene najemne pogodbe.
ZSR člen 40, 63.SZ člen 8, 8/4, 117, 129. ZPDS člen 4.
privatizacija stanovanj - zavrnitev zahteve za odkup - službeno stanovanje - hišniško stanovanje
Dejstvo, da je se je tožnica sicer vselila v hišniško stanovanje, a je kasneje nehala opravljati hišniška dela, ne vpliva na spremembo namembnosti stanovanja, ki je še naprej ostalo hišniško, saj namen in lastnina na stanovanju ne moreta biti odvisna od trenutne pripravljenosti stanovalca, da opravlja hišniška dela in čisti stavbo. Prenehanje opravljanja del lahko vpliva samo na obseg tožničinih pravic do spornega stanovanja in na njeno dolžnost do izselitve.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določilu drugega odstavka 17. člena ZSR mora sodišče pri odločanju upoštevati stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupno z njima stanujejo in druge okoliščine primera. Po določilu četrtega odstavka istega člena pa je treba priskrbeti tistemu zakoncu, ki ne pridobi stanovanjske pravice in se mora izseliti iz stanovanja, najpotrebnejše prostore oziroma ob upoštevanju 158. člena SZ ustrezno najemno stanovanje. Izpodbijana odločitev sodišč nižjih stopenj je v skladu z navedenimi določili in z ugotovljenim dejanskim stanjem. To pa pomeni po presoji revizijskega sodišča, da sprejeta odločitev sodišč nižjih stopenj ne more biti materialnopravno zmotna.
SZ člen 41, 41/1-2, 58, 58/1, 156, 156/1.ZOR člen 2, 11, 18, 18/1, 18/2, 32, 32/1.
sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - ponudba za sklenitev najemne pogodbe - obvezne sestavine najemne pogodbe - dolžnosti najemodajalca - stanovanjska pravica
Najemodajalec mora ponuditi imetniku stanovanjske pravice v podpis najemno pogodbo za stanovanje na način, da jo lahko najemnik pred podpisom prouči in se posvetuje. Zahteva najemnika v tem smislu se ne šteje za odklonitev sklenitve pogodbe.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.