privatizacija stanovanj - odpoved stanovanjskega razmerja - nedograjena stanovanjska hiša v lasti imetnika stanovanjske pravice
Po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSR potrdi sodišče odpoved stanovanjskega razmerja in določi izpraznitveni rok, če družinska stanovanjska hiša še ni dograjena, imetnik stanovanjske pravice pa bi jo lahko dogradil. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da prejšnja imetnica stanovanjske hiše ni mogla dograditi pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi (leta 1991), pa tudi ne do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje v letu 1999. Te ugotovitve pa pomenijo, da tožena stranka prejšnji imetnici stanovanjske pravice ne bi mogla odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. To pa nadalje pomeni, da pogoj iz 128. člena SZ, ki odvezuje lastnika prodati stanovanje, v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - redno upravljanje stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - pogodba v breme tretjega
Tožnici imata kot solastnici pravico skupno upravljati stvar (stanovanje), za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa mora biti doseženo njuno soglasje (15. člen ZTLR). "Zavezovalna pogodba" z dne 14.5.1996, ki jo je s tožencem sklenila le ena od solastnic, s katero naj bi bila tožencu priznana "dosmrtna pravica živeti v stanovanju", brez dvoma predstavlja pravni posel, ki presega posle rednega upravljanja. Zato bi moral biti pravni posel, ki bi tožencu omogočal uporabo stanovanja, sklenjen z obema solastnicama.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/3. ODZ paragraf 1319.SZ člen 22, 22/1, 22/3, 24, 26, 33.ZDen člen 78, 78/1.
stavbna škoda - odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - denarna odškodnina
Na odločitev o pasivni legitimaciji prvega toženca za tožnikovo škodo ne more vplivati trditev, da ni bil dejanski posestnik nepremičnine. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru velja specialna določba tretjega odstavka 22. člena SZ, ki določa, da so pri upravljanju stanovanj v pravicah in obveznostih (mednje sodi tudi vzdrževanje stavbe) lastniki izenačeni ne glede na to, ali v stanovanju prebivajo ali ne. Gre torej za v zakonu posebej poudarjeno obveznost lastnikov, da morajo skrbeti za vzdrževanje stavbe (prvi odstavek 22. člena, 24. in 26. ter 33. člen SZ) tudi, če stanujejo drugje.
Prispevek k nezgodi ni odvisen samo od višine solastninskih deležev obeh tožencev. Te bodo solastniki lahko upoštevali v notranjem razmerju.
ZPP (1977) člen 188, 188/1, 313, 443, 443/4.SZ člen 58, 58/1, 58/2.
združitev pravd - pogoji za združitev pravd - motenje posesti - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije
Ena od predpostavk za združitev pravd je ista vrsta postopka (313. in prvi odstavek 188. člena ZPP).
Združitev pravd ni vplivala na procesne pravice revidenta, ki jih je imel v postopku zaradi motenja posesti (438. do 445. člena ZPP). To pomeni, da zaradi združenega obravnavanja obeh pravd ni pridobil pravice do revizije zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti.
Tožena stranka, ki je v soglasju z lastnikom stanovanja oddala stanovanje tožniku, lastniku stanovanja pa je dodelila v uporabo kot imetniku stanovanjske pravice drugo večje stanovanje, ni dolžna priskrbeti tožniku drugega primernega stanovanja na podlagi 2.
odstavka 155. člena SZ potem, ko je lastnik po uveljavitvi SZ zasedel tudi svoje stanovanje.
privatizacija stanovanj - kršitev kontrahirne dolžnosti po 117 členu SZ
Pri kršitvi kontrahirne dolžnosti po 117. členu in naslednjih je treba kupce zavarovati s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki je oblikovana po privatizacijskih določbah SZ po vrednosti točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup stanovanja (peti odstavek 117. člena SZ). S tem so kupčeve koristi ustrezno zavarovane. Nadaljnje sankcije glede na navedeno ne bi bile utemeljene.
tožba na izpraznitev stanovanja - hišniško stanovanje - krivdni razlogi - opravljanje hišniških del
Tudi po sedanji zakonski ureditvi se hišnik ni dolžan nepogojno izseliti, če razlogi za izselitev iz hišniškega stanovanja niso nastali po njegovi krivdi. Dolžnost tožeče stranke je, da tožbeni zahtevek prilagodi zakonski ureditvi. Če tega ne stori, sama nosi posledice nepravilno postavljenega tožbenega zahtevka. Nepogojni tožbeni izpraznitveni zahtevek v primeru iz 2. odstavka 157. člena SZ ni utemeljen.
SZ člen 58, 58/1, 156, 156/1. ZSR člen 17, 34. ZSR (1977) člen 20, 40, 40/3, 44, 44/2.
stanovanje v zasebni lasti - uporaba stanovanja v izključni lasti razvezanega zakonca - soglasje zakonca - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom pravice uporabe - uskladitev določb najemne pogodbe s SZ - tožba na izpraznitev stanovanja
Soglasje obeh razvezanih zakoncev (1981) glede toženkine nadaljne uporabe tožnikove garsonjere pomeni realizacijo ustno sklenjene najemne pogodbe. Zato je toženka ob uveljavitvi SZ imela pravico do uporabe. V taki situaciji je treba določbo 58. člena SZ razlagati v povezavi s 1. odst. 156. člena SZ in dejansko stanje presojati tudi v zvezi z uskladitveno dolžnostjo. Zakon to dolžnost nalaga lastniku stanovanja, je pa že po naravi stvari same jasno, da je za uskladitev najemne pogodbe potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov.
Vrednost spora zaradi izpraznitve stanovanja (ki je bila ocenjena v tožbi na 30.847,60 SIT) ni dosegala predpisane vrednosti, ki je procesna predpostavka za dovoljenost revizije.
Na obstoj socialne stiske iz tretjega odstavka 53. člena SZ se najemnik uspešno sklicuje takrat, kadar izpolnjuje tudi pogoje iz četrtega odstavka istega člena, kadar torej lastniku stanovanja in občinskemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, predloži ustrezno potrdilo centra za socialno delo.
SZ člen 117.ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 382, 382/3, 389, 392.
ničnost prodajne pogodbe - privatizacija stanovanj - privatizacijske pravice - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker tožnica veljavnosti pogodbe ni uspela izpodbiti, je ta ostala veljavna. To pa pomeni, da ni izkazala zatrjevane kršitve privatizacijskih pravic, zaradi katerih naj bi bila prikrajšana na svojem premoženju in na čemer je gradila dajatveni zahtevek.
ZSR člen 50. ZSR (1974) člen 56.SZ člen 117. Zakon o sredstvih in financiranju JLA člen 34, 45.
vojaško stanovanje - dodelitev stanovanja - izdaja odločbe o dodelitvi stanovanja - neupravičena uporaba stanovanja - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - tožba na izselitev - rok za vložitev tožbe
Tožnik, ki sicer nima odločbe o dodelitvi stanovanja, se je vselil v soglasju s toženo stranko in zato ne more biti v slabšem položaju od nezakonito vseljene osebe, ki ima po preteku roka, v katerem bi stanodajalec lahko zahteval njeno izselitev, položaj in pravice imetnika stanovanjske pravice, vključno s pravico do odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
SZ člen 117. ZSR člen 5, 5/1, 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4, 20.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravica uporabnika do odkupa stanovanja - smrt imetnika stanovanjske pravice - obstoj ekonomske skupnosti - skupno gospodinjstvo
Uporabnik, ki je ob pogojih iz 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ostal v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice, je v celoti stopil v položaj imetnika stanovanjske pravice in zato spada med upravičence za odkup stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
SZ člen 111, 112, 113, 113/2, 117.ZDen člen 3, 4, 16.
privatizacija stanovanja - pojem stanovanja - sestavine stanovanja
Z vključitvijo predsobe in sanitarij v dvosobno stanovanje leta 1968, kar je bilo tedaj vse družbena lastnina, sta postala tudi vključena prostora sestavina stanovanja ter je imelo stanovanje že leta 1968 enoten in nedeljiv materialnopravni položaj. Zato je imetnica pravice uporabe postala lastnica celega stanovanja po določbi 112. člena SZ že z uveljavitvijo SZ. Ker je bilo sporno stanovanje pridobljeno s kupno pogodbo in torej ni postalo splošno ljudsko premoženje na podlagi v 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji navedenih predpisov o podržavljenju (drugi odstavek 113. člena SZ), je prva toženka morala prodati to stanovanje tožniku.
Če klet v stavbi ni bila razdeljena, so pred uveljavitvijo SZ imeli vsi imetniki stanovanjske pravice na njej skupno pravico uporabe (4. člen Zakona o pravicah na delih stavb, Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po uveljavitvi SZ pa imajo lastniki stanovanj na njej solastninsko pravico. Takšen prostor je imel status skupnega prostora in ga ima tudi po uveljavitvi SZ (8. člen SZ).
SZ člen 117, 141, 159, 159/2. ZPP (1977) člen 188, 188/2. ZSR člen 67, 67/3.
uporaba določb ZSR - prehodne in končne določbe SZ - privatizacija stanovanj - pridobitev stanovanjske pravice
Po določilih SZ pa je mogoče uporabiti določbe ZSR le za prehodno urejanje razmerij med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Tega določila se ne more razlagati tako, da bi se pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanja, ki so bila prej v družbeni lastnini in so se na podlagi določb SZ olastninila, podaljšal do sklenitve najemne pogodbe.
SZ člen 4, 4/2, 40, 157, 157/1, 157/2. ZSR člen 63, 63/2.
hišniško stanovanje - dodelitev drugega primernega stanovanja - prenehanje opravljanja hišniškega dela po uveljavitvi SZ
Določba 157. člen SZ ne pride v poštev v primerih, ko je nekdo bodisi iz krivdnih bodisi iz nekrivdnih razlogov nehal opravljati hišniška dela po po uveljavitvi tega zakona.