SZ člen 58. ZTLR člen 60.SPZ člen 247.ZPP člen 44, 44/2, 45, 180, 180/2, 374, 374/2, 377, 380, 380/2.
izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi - darilo - preklic darila - zmotna uporaba materialnega prava - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Določb 58. člena SZ o nezakoniti uporabi stanovanja in njegovi izpraznitvi ni mogoče uporabiti v primeru, ko nekdo uporablja stanovanje na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi stanovanja ali na podlagi služnosti stanovanja, čeprav ni sklenjena najemna pogodba.
presoja revizijskih navedb - privatizacija stanovanj - zahteva za odkup stanovanja
Pravilnim in izčrpnim razlogom pritožbenega sodišča revizijsko sodišče nima kaj dodati. Na vse, kar razumljivega navaja tožena stranka v reviziji (med revizijskemi navedbami so namreč tudi deli, ki jih revizijsko sodišče ne razume in zato na njih ne more odgovoriti), je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Zato revizijskemu sodišču ne preostane drugega, kot da ponovi nosilne argumente pritožbenega sodišča.
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS - zamenjava stanovanja - odgovornost države - povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina
V času, ko naj bi tožnica sklenila pogodbo o odkupu stanovanja, bi morala biti imetnica stanovanjske pravice na tem stanovanju, poleg tega pa bi glede na veljavna določila 68. člena URS in UZITUL morala izpolnjevati tudi pogoj državljanstva Republike Slovenije.
privatizacija stanovanj - odkup stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice - najemna pogodba - stanovanjska pravica na stanovanju v tujini
Za odkup stanovanja po privatizacijskih določbah SZ bi bila pravno odločilna samo stanovanjska pravica na dan uveljavitve SZ na stanovanju v Mariboru, katerega odkup zahteva, ki pa je ni bilo, ne pa zatrjevana stanovanjska pravica na stanovanju v Nišu (v tujini).
vojaško stanovanje - zamenjava stanovanja po 25.6.1991 - soglasje vojaškega organa - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev iz stanovanja
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je prišlo do zamenjave stanovanja šele s sklenitvijo pogodbe o zamenjavi. Ker se je vse to zgodilo po 25.6.1991, ko Komanda garnizona in drugi organi, ki so do 25.6.1991 upravljali vojaški stanovanjski sklad bivše JLA, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji v Republiki Sloveniji, med drugim tudi dajati soglasja k zamenjavam stanovanj (prim. prvi odstavek 9. člena UZITUL), je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da toženec sporno stanovanje zaseda nezakonito.
kontrahirna dolžnost - najem stanovanja - imetništvo stanovanjske pravice - pojem stanovanja - prostori za začasno bivanje
Da bi se skupina prostorov štela za stanovanje, mora biti po 1. odstavku 4. člena ZSR (pozitivna definicija) tudi namenjena za stanovanje, po 2. odstavku istega člena pa ne sme biti namenjena za začasno prebivanje - začasna delavska stanovanja na stavbiščih, prostorih v provizoričnih objektih in podobno (negativna definicija). Ker pa je bil objekt, v katerega se je tožnica vselila, namenjen poslovni dejavnosti (shranjevanju orodja) oziroma začasnemu bivanju, je že iz tega razloga brez posebnega razčlenjevanja jasno, da se prostora (hodnik in soba), ki ju je leta 1987 zasedla tožnica, ne moreta šteti za stanovanje. Da bi se skupina prostorov štela za stanovanje, tudi ni dovolj zgolj to, da so gradbena celota ter da imajo poseben vhod. Omogočati morajo tudi tako bivanje, ki dosega vsaj minimum v slovenskem okolju običajnega stanovanjskega standarda (med drugim morajo dajati vsaj možnost uporabe stranišča in kopalnice). Ni torej dovolj, da varujejo stanovalce pred vremenskimi nevšečnostmi, njihovo pohištvo pa pred znatno škodo. To so kriteriji, s katerimi je zakonodajalec v 2. odstavku 7. člena ZSR opredelil pojem najpotrebnejših prostorov. Kriteriji stanovanja pa te nujno presegajo.
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 128/4. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - rok za vložitev zahteve za odkup - prekluzivni rok - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima
Primerjava prve in druge pripravljalne vloge tožeče stranke pokaže, da gre za spremenjeno navedbo o bistveni dejanski okoliščini in torej prilagoditev lastnih trditev potrebam postopka. Ker so bile sporne navedbe podane prepozno, so s strani pritožbenega sodišča pravilno opredeljene kot nedovoljene in s tem neupoštevne.
Z zamudo prekluzivnega roka iz 123. člena SZ je tožnik izgubil pravico do odkupa stanovanja po privatizacijskih pravilih.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - prodaja stvari - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - spor v zvezi z izvršilnim postopkom kot razlog za odložitev sklenitve najemne pogodbe - prekinitev pravdnega postopka
Zakon ne nalaga lastniku, da mora počakati s sklenitvijo najemne pogodbe iz kakršnegakoli razloga in tako tudi ne, če teče spor v zvezi z izvršilnim postopkom. Tožnik zato ni bil dolžan ustreči predlogu tožene stranke za odlog. To mu ni nalagal niti takrat veljavni ZIP. Po tem zakonu je dolžnik sicer imel pravico še naprej stanovati v prodanem stanovanju ali hiši (prvi odstavek 85. člena), toda za razmerja med kupcem in dolžnikom so veljale zakonske določbe, ki veljajo med lastnikom in najemnikom (drugi odstavek tega člena). Torej tudi določbe SZ o sklenitvi najemne pogodbe in o posledicah, če ta ni sklenjena.
pridobitev stanovanjske pravice - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizona (stanovanjskega organa JLA) - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - obstoj veljavne pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob odsotnosti veljavne odločbe o dodelitvi stanovanja je pravilen zaključek, da toženka po določbah tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih ni pridobila stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Pridobiti pa je niti ne bi mogla, saj je že imela stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35. Po 12. členu ZSR bi bila pridobitev stanovanjske pravice še na enem stanovanju nezakonita. Končni zaključek je, da toženka uporablja sporno stanovanja nezakonito, brez veljavne pravne podlage, zato je utemeljena odločitev o izpraznitvi stanovanja.
Toženčevo sklicevanje na to, da njegovo ravnanje ni bilo "očitno nepošteno" ni utemeljeno. Pri prevzemu denarja namreč on in/ali njegova pravna prednica nista izražala prave volje, saj sta sprejela denar za plačilo kupnine stanovanja, ki sta ga bila že kupila. Ker tožnika za to nista vedela in sta ju toženca spravila v zmoto ali sta ju držala v zmoti, sta ju prevarala (65. člen ZOR), in je tako ravnanje očitno nepošteno. Toženec in njegova žena nista ravnala pošteno že pri sklepanju pravnega posla in prevzemu denarja, zato sta predvsem onadva izrabljala možnost in trgovala s pravico odkupa stanovanja po ugodnih pogojih iz SZ.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 40/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - izselitev iz stanovanjske hiše
Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZZZDR člen 58, 58/2.ZN člen 47, 47-1.ZOR člen 103, 103/1, 103/2.ZNP člen 122.
delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - prepoved prodaje stanovanja pred poplačilom kupnine - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma
Sporazum med zakoncema o razdelitvi skupnega premoženja, ki ne upošteva prepovedi odtujitve kupljenega stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine iz 122. člena SZ, ni ničen. Namen prepovedi prodaje je v varovanju terjatve prodajalca stanovanja, zato lahko samo ta izpodbija tak sporazum.
ZS člen 58. ZSR člen 16.ZPP člen 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186.
pridobitev stanovanjske pravice - trajno prenehanje uporabe stanovanja - stanovanjska pravica zakonca - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice - zakup vojaškega stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Toženka se kljub odločbi z dne 4.9.1991 ni skupaj z možem izselila iz garsonjere, pač pa je ostala v njej in jo določen čas vsaj do decembra 1991, ko je garsonjero oddala v podnajem, še uporabljala. Zato je na podlagi 16. člena ZSR na garsonjeri pridobila stanovanjsko pravico (ob pogoju, da jo je pred tem imel njen mož). Pri stanovanjskih sporih ob prehodu v novo stanovanjsko ureditev so namreč pravno pomembne tiste okoliščine, ki so obstajale ob uveljavitvi novega SZ, torej 19.10.1991. Kdor je takrat imel položaj imetnika stanovanjske pravice, ga zaradi kasnejšega ravnanja ni mogel izgubiti po določbah prej veljavnega ZSR. Ravnanje, ki ga toženki očitata obe sodišči, pa je prav njena oddaja garsonjere v podnajem in prenehanje uporabe garsonjere šele v decembru 1991.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - izpodbijanje kupoprodajne pogodbe - privolitev imetnika stanovanjske pravice
Obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla, na podlagi katerega je taka vknjižba mogoča.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa po SZ
Po 51. členu ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Pri tem ni pomembno, ali sta ga pridobila po tržni ali kakšni drugi ceni in kdo od zakoncev je formalni pridobitelj. V razmerju med zakonskema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega od njiju. Toženkin oče je s pisno privolitvijo po določbi 117. člena SZ nanjo prenesel le pravico do odkupa stanovanja pod ugodnimi pogoji.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - privatizacija stanovanj
Načeloma sicer v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem odkupu samo v korist enega od njiju. Vendar pa je tudi velikost deleža odvisna od uporabe kriterijev iz 59. člena ZZZDR.
ZUS člen 1, 1/2, 2, 4, 34, 34/1-3.SZ člen 125, 125/4.
odpravnina za izpraznjeno stanovanje - odločba za izplačilo in priznanje odpravnine - dokončni posamični akt
Akt tožene stranke o ugotovitvi, da je tožeča stranka kot najemnik upravičena do odpravnine za izpraznjeno stanovanje po 4. odstavku 125. člena SZ, je po svoji vsebini dokončni posamični akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu.
SZ člen 147, 147/1, 149. ZSR člen 4, 4/2, 4/2-2, 58, 58/3, 58/3-5, 64, 64/1.
sklenitev najemne pogodbe - podnajemna pogodba - stanovanje oddano podstanovalcu - prenehanje stanovanjskega razmerja - pravice imetnika stanovanjske pravice - pravica najemnika do odkupa stanovanja po SZ - pojem neuporabe stanovanja - odhod imetnika stanovanjske pravice v dom za ostarele občane
Pravni zaključek, da je bila M.R. na dan uveljavitve SZ, bivajoča v domu za ostarele, še vedno imetnica stanovanjske pravice na svojem stanovanju, pomeni, da je bila podana okoliščina iz 3. odstavka 58. člena ZSR, zaradi česar tožnica kot podnajemnica nima nobene pravice iz 149. člena SZ.
privatizacija stanovanj - pojem stanovanja po SZ - obseg stanovanja - skupni deli, objekti in naprave - solastninska pravica
Na skupnih prostorih, ki služijo hiši kot celoti, pripada vsakemu lastniku solastninska pravica v sorazmerju z vrednostjo njegovega stanovanja in glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši. To velja tudi za funkcionalno zemljišče. Prav tej okoliščini je sodišče prve stopnje prilagodilo sodbeni izrek in odločilo, da se skupaj s stanovanjem proda tudi solastninska pravica na skupnih delih, objektih in napravah.