najemna pogodba za stanovanje - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - rok
Pravica do pravovarstvenega zahtevka, torej zahtevka na sklenitev najemne pogodbe, nastane po izteku šestmesečnega roka iz določbe 147. člena SZ. Od tedaj dalje sta obe strani - tako bivši lastnik kot bivša imetnica stanovanjske pravice - imeli možnost prostovoljne izpolnitve z zakonom določene obveznosti, bivši imetnici pa je, ker do sporazumne izpolnitve ni prišlo, preostalo sodno varstvo.
uporabnik stanovanja - zavezanec za plačilo - profitna najemnina
Besedilo drugega odstavka 150. člena SZ dopušča dve razlagi glede vprašanja, kdo je v razmerju do lastnika stanovanja pasivno legitimiran za plačilo celotne najemnine. Pravilna je tista, v skladu, s katero je lastnik upravičen zahtevati celotno najemnino neposredno od najemnika, le tako namreč lastnikov položaj ne bo brez utemeljenega razloga otežen bolj, kot je nujno potrebno za zaščito nekdanjega uporabnika stanovanja.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - najemna pogodba za nedoločen čas - kogentne določbe SZ - ničnost pogodbene določbe - izpraznitvena tožba - tožba za sklenitev najemne pogodbe
Neupoštevanje obveznosti skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas z občanom, ki ima stanovanjsko pravico na stanovanju, za katerega se sklepa najemna pogodba, v zakonu ni sankcionirano z nobeno sankcijo, zlasti pa ne z ničnostjo kot najstrožjo sankcijo za kršitev prisilnega predpisa.
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svojega upravičenja iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerjih.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2-12, 370, 370/1-2.SZ člen 58. ZSR člen 70.
različna dejanska in pravna podlaga - pravnomočno razsojena stvar - izpraznitev stanovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpraznitvena zahtevka tožeče stranke iz prejšnje in sedanje pravde imata različno dejansko in pravno podlago: zahtevku zoper razvezano ženo sedanjega toženca je bilo v prvotni pravdi pravnomočno ugodeno zaradi njene trajne neuporabe stanovanja več kot šest mesecev, s posledičnim prenehanjem stanovanjske pravice po prejšnjem ZSR, medtem ko je bilo izpraznitvenemu zahtevku zoper toženca v tej pravdi ugodeno zaradi njegove nezakonite uporabe stanovanja po 58. členu SZ.
Kršitve določb iz prvega odstavka 274. člena ZPP toženec kot morebitnega pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena istega zakona v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni uveljavljal in ga zato sodišče druge stopnje kot takega tudi ni moglo preizkusiti. To pomeni, da ga tudi ni mogoče uspešno uveljavljati kot morebitnega revizijskega razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.
UZITUL člen 9, 14. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2.SZ člen 117.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - zahteva za odkup stanovanja
Tožnik, ki je pridobil stanovanje v RS z odločbo 10.2.1992, po določbah Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA in SZ nima pravice zahtevati odkupa. Te pravice mu ne daje niti 9. člen UZITUL. Tožnik se sicer sklicuje na zvezni Zakon o zagotavljanju stanovanj v Jugoslovanski ljudski armadi, toda ta zakon je omogočal odkup pod drugačnimi pogoji in to za enosobno stanovanje v izmeri 27,30 m2, ki ne leži na območju Republike Slovenije in tožniku ni bilo dodeljeno v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - lastninska pravica
Imetniki stanovanjske pravice so na podlagi določb SZ dobili le pravico do odkupa stanovanja, ne pa tudi lastninske pravice na družbenem stanovanju. Za pridobitev lastninske pravice je bilo potrebno plačati kupnino in se nato vknjižiti v zemljiški knjigi. Kdor je prepustil pravico do odkupa stanovanja svojemu ožjemu družinskemu članu, mu je s tem prepustil tudi pravico, da se v zemljiški knjigi na stanovanju vknjiži kot lastnik.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši
Tožnik ne izpolnjuje nobenega od pogojev za pridobitev lastništva stanovanja, predvidenih z določbo prvega odstavka 116. člena SZ, saj preureditve skupnih prostorov v stanovanje ni opravil on, niti si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, ki ga je imel že rešenega s tem, da je bil imetnik pravice uporabe oziroma stanovanjske pravice na že obstoječem stanovanju, sedaj pa je najemnik. Z določbo 116. člena SZ je bil zasledovan namen ureditve do tedaj pravno povsem neurejenih razmerij, nastalih zaradi preureditve skupnih prostorov. Za imetnike stanovanjske pravice pa je bil z uveljavitvijo SZ predviden posebni režim transformacije njihovih (tudi do tedaj že pravno urejenih) razmerij v lastninska oziroma najemna. Zato zadošča že argument sodišča druge stopnje, da stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico, sploh ne morejo biti predmet pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - lokalna samouprava - pravno nasledstvo občin - - objektivne meje pravnomočnosti - privatizacija stanovanj - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo pravni institut pravnomočnosti sodne odločitve, ki med pravdnima strankama dokončno vzpostavi pravno razmerje. Pravnomočna sodna odločitev je "zakon" med pravdnima strankama, ki ga ni več mogoče spreminjati, razen kolikor ZPP omogoča izredna pravna sredstva.
Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom, to je proti dedičem in na novo nastalim pravnim osebam.
Tudi objektivne meje pravnomočnosti je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo. Tožnik je v prvi pravdi zahteval prodajo hišniškega stanovanja, v katerem je stanoval, na podlagi določb o lastninjenju stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jo je uzakonil SZ v letu 1991, v drugi pravdi pa prav tako. Njegovo sklicevanje na to, da je v prvi zadevi zahteval odkup stanovanja, v drugi pa sklenitev kupoprodajne pogodbe ni utemeljen, saj je tudi v prvi pravdi zahteval odkup na podlagi pogodbe - torej kupoprodajne, prodajne ali kupne pogodbe. Predmet pogodbe in cena sta bila v obeh pravdah enaka. Tudi sklicevanje na to, da je bil v prvi pravdi alternativno postavljen tožbeni zahtevek na odkup drugega primernega stanovanja, v drugi pa subsidiarno ni utemeljeno, ker se objektivne meje pravnomočnosti nanašajo tako na zahtevke iz tožbe, nasprotne tožbe in na morebitne pobotne ugovore.
URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
privatizacija stanovanj - možnost odkupa stanovanja - zamenjava stanovanja - odškodnina za premoženjsko škodo - krivdna odgovornost države
Tožniku je nastala nedopustna škoda na premoženjskem področju zaradi ravnanja pooblaščenih uslužbencev tožene stranke, ki svoje obljube po odkupu stanovanja, ki je tožnika navedla k zamenjavi stanovanj, niso izpolnili. Gre za odškodninsko odgovornost po splošnih načelih krivdne odgovornosti.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08533
ZD člen 212.SZ člen 117.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - izločitev iz zapuščine - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa na družinskega člana - solastnina
Zapustnik je "s sodelovanjem pri podpisu pogodbe" pokazal, da želi ostati solastnik stanovanja ne glede na to, da je tožnica prispevala ves denar za njegov odkup.
Zahtevek, ki ga je postavila tožnica, je sicer res "mogoč in dopusten", vendar pa ni utemeljen. Pri tem se revizijsko sodišče strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da sporni del stanovanja sicer ne spada v zapuščino, da pa tožnica lahko uveljavlja zahtevek na vrnitev denarja, plačanega za polovico stanovanja, ki ga je odkupil zapustnik.
SZ člen 18, 129, 129/1.ZPP člen 196, 197, 199, 199/1, 201, 201/1, 202, 202/1, 367, 367/1, 377, 384, 384/4.
predkupna pravica na stanovanju - imetnik stanovanjske pravice - najemnik - solastnik - stranski intervenient - sosporniški intervenient - enotni sospornik - revizija - rok za revizijo
18. člen SZ ni dajal predkupne pravice solastniku stanovanja, ampak samo tistemu, ki je bil ob uveljavitvi SZ imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini.
pravica do povračila škode - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do odpravnine - odločba nepristojnega organa
Ni vzročne zveze med dejanjem upravnega organa, ki je kot nepristojen odločal o tožnikovi pravici, in nastalo škodo, ki je ne bi bilo, če bi se tožnik obrnil na pravi organ že pred odločitvijo nepristojnega organa ali po njej.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/3, 150, 150/2. ZSR člen 5, 5/1.URS člen 33, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine - posegi v lastninsko pravico - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino - pravica do neprofitne najemnine - prenosljivost pravice - uporabnik stanovanja po ZSR
Pravica do neprofitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice, na uporabnika stanovanja po ZSR pa se je (kot izjema) prenesla samo ob pogojih iz tretjega odstavka 147. člena SZ. V vseh drugih primerih je ta pravica neprenosljiva.
SZ člen 24, 24/1, 24/2, 29.ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - spor majhne vrednosti - upravljanje v večstanovanjskih hišah - zastopanje lastnikov stanovanj - plačilo lastnih storitev - stanovanjske storitve - prevalitev dokaznega bremena
Upravnik večstanovanjske hiše je aktivno legitimiran, da v lastnem imenu od lastnikov stanovanj izterja stroške upravljanja v ožjem smislu (drugi odstavek 24. člena SZ). To so stroški stanovanjskih storitev organizacijske, pravne, finančne in tehnične narave, ki jih je izvedel upravnik sam, in gre zato za njegovo lastno terjatev do posameznih etažnih lastnikov.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZSR člen 40, 63.SZ člen 53, 53/6, 157. ZTPDR člen 15.
pogodba o začasni uporabi stanovanja - uporabniki funkcijskih stanovanj - prenehanje delovnega razmerja zaradi organizacijskih sprememb - prehod delavca iz podjetja v podjetje - prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - izguba pravice do uporabe službenega stanovanja
V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz delovnega razmerja in obstajajo na dan prevzema (VIII Ips 208/98). Razlogi za prevzem so lahko različni, prav tako pa so različni lahko tudi načini prevzema delavcev in dogovori delodajalcev glede zagotavljanja pravic delavcem iz delovnega razmerja. V nobenem primeru pa jih ni mogoče razlagati v škodo delavcem (VIII Ips 101/2001). Delavec lahko pri novem delodajalcu obdrži delovno razmerje pod enakimi pogoji kot jih je imel pri prvem delodajalcu (VIII Ips 104/2002). Mednje nedvomno sodi tudi možnost uporabe stanovanja, ki je zvezana z opravljanjem službene dejavnosti. Odločilno je, da t.i. prevzem delavca na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ne pomeni prenehanja opravljanja službene dolžnosti v pomenu določbe drugega odstavka 63. člena ZSR oziroma prenehanje delovnega razmerja v pomenu določbe šestega odstavka 53. člena SZ, ki bi imelo za posledico tudi prenehanje pravice do uporabe službenega stanovanja.
URS člen 22.ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 378. ZSR člen 10.ZOR člen 596.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - pravica do enakega varstva pravic - indično sklepanje - zahteva za izpraznitev stanovanja - pogodba o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup - stanovanjska pravica - prenehanje zakupnega razmerja - molče obnovljen zakup
Toženec je v odgovoru na tožbo tožeče stranke, še preden se je sodišče spustilo v obravnavanje glavne stvari, ugovarjal v tožbi tožeče stranke ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot prenizki in predlagal, naj sodišče pozove tožečo stranko k realni oceni vrednosti spornega predmeta ali to samo stori v okviru zakonskih pooblastil. Sodišče pa na to ni reagiralo in ni ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. S tem je toženca postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko. Da ne bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, je revizijsko sodišče navedene določbe razlagalo tako, da si je toženec zagotovil pravico do revizije in da je ta zanj dovoljena.
Grajanje indičnega sklepanja pomeni v revizijskem postopku nedopustno izpodbijanje v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravnomočna odločitev o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke je materialnopravno pravilna. Temelji na ugotovitvi o prenehanju zakupnega razmerja kot pravnega naslova za toženčevo uporabo stanovanja.
Stanovanjske pravice v nobenem primeru ni bilo mogoče pridobiti na podlagi pogodbe o oddaji vojaškega stanovanja v začasni zakup, pri čemer je zmotno revizijsko stališče toženca o ničnosti take pogodbe, saj je bila možnost njene sklenitve izrecno predvidena s tedaj veljavnim Zakonom o sredstvih in financiranju JLA (Ur. l. SFRJ, št. 53/84 - 57/89).
SZ člen 117, 128, 128/2. ZSR člen 60, 60/3.ZPP člen 44, 367, 377. ZPP (1977) člen 40.
privatizacija stanovanj - odklonitev prodaje stanovanja - lastna stanovanjska hiša - faza izgradnje hiše - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Določitev primernega roka za dograditev stanovanjske hiše po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSR in zaradi uporabe 128. člena SZ pa je tudi pravno vprašanje. Od okoliščin primera je odvisno, ali bo ta rok kratek ali daljši. Le tedaj, kadar ugotovljene okoliščine, predvsem faza gradnje in premoženjske razmere imetnika stanovanjske pravice, ne dopuščajo sklepanja, da je dograditev sploh mogoča, ali da je mogoča v razumnem roku, določbe drugega odstavka 128. člena v povezavi z določbo 60. člena ZSR ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 370, 370/3. SZ člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10, 40.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - imetništvo stanovanjske pravice - hišniško stanovanje - pravica začasne uporabe stanovanja
Dokazna ocena v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je tožnik pridobil stanovanjsko pravico (ki predstavlja predpostavko za možnost odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu) implicira dejansko vprašanje.