ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Le s pavšalnimi navedbami, ne da bi bile podrobno razčiščene konkretne okoliščine glede kriterijev, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oz. izpolnjuje pogoje za napredovanje in za ugotovitev, ali ima sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto (7. točka 1. odstavka 29. člena ZSS), v zvezi s kandidaturo za predsednika okrožnega sodišča, tožena stranka ne more samo na tej podlagi zavrniti to kandidaturo.
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika.
Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94..
24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).
Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki je zavrnila oceno sodniške službe personalnega sveta okrožnega sodišča zato, ker ni ugotavljala, ali je pri tožniku podan pogoj prvega napredovanja po dopolnjenem 45. letu starosti, v zvezi s 26. členom in 1. odstavkom 106. člena ZSS.
začasna odredba - razrešitev funkcije predsednika sodišča
Ker tožnik niti z zahtevo niti s kakšno drugo vlogo ni zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ni bilo podlage, da je sodišče brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS.
Če sodni svet kandidata, ki se je prijavil na razpis za predsednika sodišča, ne predlaga v imenovanje ministru za pravosodje, mu mora o tem izdati obrazloženo odločbo, sicer krši določbo 25. člena ustave, ker kandidatu ne omogoči, da bi v upravnem sporu lahko učinkovito branil svoje pravice.
ZPP (1977) člen 23.ZZVZZ člen 65. ZDSS člen 5, 5/2.ZS člen 115.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost socialnega sodišča - pojem socialnega spora
Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.
ZDSS člen 4, 6. ZPP (1977) člen 22, 33.ZSDU člen 33, 44, 53, 83, 102, 104, 106.ZS člen 101, 101-2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - spor o pravici delavcev do sodelovanja pri upravljanju
Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za rešitev spora, ko je postopek sprožila skupina delavcev ter se spor nanaša na statusna vprašanja, delavci pa se čutijo prizadete pri uveljavljanju pravice do sodelovanja pri upravljanju. V obravnavanem primeru se zadeva ne nanaša na spor iz 4. in 6. člena ZDSS, pa tudi ZSDU ne določa sodnega varstva za spor, ki so ga sprožili delavci.
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23.ZS člen 99, 99/1-2, 114, 114/1.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - individualni delovni spor
Ob upoštevanju sedanjih podatkov v spisu je potrebno, spor, ki izvira iz nasprotne tožbe, obravnavati kot indvidualni delovni spor, ne pa spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama. Sodišče bo namreč, glede na to, da najemne pogodbe ni več, moralo ugotoviti, kakšna je bila prava volja pravdnih strank, in če je bil njun namen ustanovitev delovnega razmerja med strankama, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, kaj je bilo med strankama dogovorjeno, ali so podani elementi delovnega razmerja, kako in zakaj je prenehalo razmerje med pravdnima strankama. Če bo lahko ugotovilo, da je z navidezno pogodbo bilo sklenjeno delovno razmerje, pa bo ugotavljalo še, če so in kakšne so odgovornosti in morebitna dolgovanja katere od strank drugi stranki.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30494
ZSZD člen 16. ZPP (1977) člen 22.
pristojnost v stanovanjskih sporih - spor o pristojnosti
Dodelitev stanovanja delavcu v nasprotju s splošnim aktom in zakonom, ne more vplivati na spremembo pristojnosti sodišča. Za tak spor je pristojno delovno sodišče, prej sodišče združenega dela, ker je bil spor sprožen pred sprejemom stanovanjskega zakona.
Ker tožnik kot namestnik vodje enote po prejšnjih predpisih ni bil upravičen do dodatka na vodstveno funkcijo, po novem zakonu pa se njegova funkcija ni mogla analogno šteti kot funkcija namestnika predstojnika, je odločitev tožene stranke, ko pri uvrstitvi v plačilni razred ni upoštevala določbe 3. odstavka 47. člena ZS, pravilna.
V določbi 15. čl. ZSS je podlaga za izdajo dokončnega upravnega akta le v postopku za izvolitev sodnika, ne pa tudi v postopku imenovanja predsednikov sodišč. V določbi 5. odst. 62. čl. ZS pa ni podlage za razlago, da bi za prosto mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS z javnim pozivom pozivala k vložitvi kandidatur Vlada Republike Slovenije, ker je tudi v tem primeru za to pristojen Sodni svet RS (2. odst. 62. čl. ZS).
V postopku izvolitve v sodniško funkcijo odloča Sodni svet 1) o vprašanju, ali prijavljeni kandidat(i) izpolnjuje(jo) z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo na razpisano sodniško mesto in 2) o vprašanju, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo predlagal v izvolitev. Z negativnim aktom o prvem vprašanju Sodni svet kandidatu odreče pravico do nadaljnje udeležbe v postopku za izvolitev v sodniško funkcijo, z aktom o izbiri kandidata pa ipso facto odloči o neizbiri ostalih (nepredlaganih) kandidatov za prosto sodniško mesto.
ZSS člen 55.ZS člen 60. ZIP člen 16, 16/2, 16/2-2, 17, 17/2.ZUP člen 263, 264.
odpravnina ob upokojitvi - upravna odločba - izvršilni naslov - verodostojna listina
Odločanje o sodniških pravicah (IV. poglavje zakona o sodniški službi - ZSS), med njimi tudi o pravici do odpravnine ob sodnikovem odhodu v pokoj (9. točka 55. člena ZSS), spada med zadeve sodne uprave (prvi odstavek 60. člena zakona o sodiščih - ZS). Pojem sodne uprave je širok tako glede na subjekte, ki jo opravljajo (predsedniki sodišč - prvi odstavek 61. člena ZS, sodni svet - 28., 95. člen ZS, personalni svet - 30., 69., 71. člen ZS) kot glede na njene objekte (ki pogosto zadevajo položaj oziroma pravice sodnikov). Zato ne more biti dvoma, da se v zadevah sodne uprave odloča tudi o pravicah sodnika kot osebe (kar je jasno potrjeno z vsebino tretjega odstavka 60. člena ZS, ki omenja tudi zakon o sodniški službi, katerega subjekt je sodnik). Ker je odločanje o sodniških pravicah šteti za upravno stvar, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kolikor ni z ZS ali ZSS drugače določeno (tretji odstavek 60. člena ZS). Akt, s katerim predsednik sodišča odloči o sodnikovi pravici, med temi pa je tudi pravica do odpravnine, je glede na vse povedano upravni akt. Tak akt to je upravna odločba pa predstavlja izvršilni naslov za sodno izvršbo po 2. točki drugega odstavka 16. člena zakona o izvršilnem postopku (ZIP), kadar se glasi na izpolnitev denarne obveznosti in je izvršljiva, saj je izdana v izvrševanju javnih pooblastil v smislu drugega odstavka 17. člena ZIP.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30399
ZDSS člen 4.ZS člen 97. ZPP (1977) člen 22.
pristojnost v stanovanjskih sporih - vrste in pristojnosti sodišč
Delovna sodišča so specializirana sodišča, zato so pristojna le za spore, za katere je to v zakonu izrecno določeno. Med temi spori niso navedeni spori v zvezi z oddajanjem stanovanj, zato za reševanje teh sporov delovna sodišča niso pristojna.
določitev imetnika pravice uporabe stanovanja ob razvezi zakonske zveze - sestava senata - trajni mandat
Določba 158. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91 in 21/94) ne dopušča v reviziji ponujene razlage, po kateri naj bi v nepravdnem postopku za določitev imetnika pravice uporabe stanovanja (17. člen zakona o stanovanjskih razmerjih - ZSR - Ur. list SRS, št. 35/82), ker ne gre za "spor", ne veljalo pravilo o nadaljevanju postopka po prejšnjih predpisih, če se je ta spor začel še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona. Sodna praksa ni sprejela razlikovanja, ponujenega v reviziji. Pravno nevzdržno bi bilo stališče, po katerem naj bi v stanovanjski pravdi, začeti pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, bili uporabljivi prejšnji stanovanjski predpisi, v nepravdnem postopku pa ne, čeprav gre v obeh primerih za presojo dejstev, ki se opirajo na prejšnja stanovanjska razmerja - in sicer ne glede na procesni naziv ustrezne sodne odločbe.
Niti Zakon o sodiščih niti Zakon o sodniški službi nimata določb, po katerih bi bilo treba pri uvrstitvi v plačilni razred upoštevati načelo ohranitve višine sodnikove plače, dosežene po prejšnjih predpisih. Določba 52. člena Zakona o sodniški službi velja le za plače, določene po tem zakonu, ne pa za prejšnje plače.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30261
SZ člen 158. ZPP (1977) člen 15, 16, 17.
stvarna pristojnost - pristojnost v stanovanjskih sporih - spor o pristojnosti
V sporu za izpraznitev službenega stanovanja, ki je bil sprožen po uveljavitvi stanovanjskega zakona, je stvarno pristojno okrajno sodišče in ne delovno sodišče.
ZRS člen 70. Ustava SRS (1974) člen 248.ZOR člen 154. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 333.
odgovornost države za delo sodstva - odškodninska odgovornost za pravilno uporabo materialnih predpisov
Za odločitev o odškodninski odgovornosti države za delo sodišča v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 70. člen (v času nastanka očitanega škodnega dogodka veljavnega) zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS, št. 10/77-8/90, v nadaljevanju ZRS), ki je temeljil na 248. členu tedanje ustave SRS ter splošna načela o odškodninski odgovornosti po zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pri tem je treba pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe. Delo sodnika ima svoje značilnosti, ki so pogojene z naravo njegovega dela. Sodnik mora soditi po ustavi in zakonu, in sicer neodvisno in nepristransko. Narava sodnikovega dela je takšna, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče pravne norme ali dejansko stanje razlagati različno. V skladu s tem pravni sistem obravnava tudi njegove napake. Pravni sistem upošteva dejstvo, da sodišče dokončno uredi sporna razmerja med strankami (da je sodba "zakon" za stranke) šele s pravnomočnostjo. Zato še pred pravnomočnostjo odločbe omogoča ponoven preizkus že sprejete odločitve na višji stopnji, da bi se morebitne sodne napake pred nižjim sodiščem odpravile in bi bila sprejeta pravilna končna odločitev. Sistem je zgrajen tako, da je do pravnomočnosti (s pritožbo) mogoče uveljavljati vse napake, nekatere pa še po pravnomočnosti sodbe (z izrednimi pravnimi sredstvi). Sodba ne postane pravnomočna, dokler ni izčrpana pritožba oziroma dokler ne poteče rok zanjo (333. člen ZPP). Če je nato izdana sodba, ki napake odpravlja, in ta postane pravnomočna, je s tem praviloma sanirano tudi prejšnje nepravilno delo sodnika, ki je sodeloval v procesu sojenja. Zgolj dejstvo, da je sodnik drugače razlagal pravno normo kot višje sodišče, zato samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost države za delo sodstva. Enako velja v obratnem primeru, ko višje sodišče drugače razlaga pravno normo kot nižje sodišče. Država zato praviloma ne odgovarja za delo sodstva, če je prišlo do zmotne uporabe pravne norme v nepravnomočni sodni odločbi.