napredovanje sodnika na položaj svetnika okrožnega sodnika
V postopku odločanja o napredovanju sodnika Sodni svet ni vezan na predlog personalnega sveta; po prvem odstavku 28. člena ZSS mora Sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih ZSS določa za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje, ti kriteriji pa so določeni v 29. členu ZSS.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti v premoženjskih sporih
Ker je razmerje med tožečo stranko in toženo stranko premoženjski spor po 1. členu ZPP, je za sojenje in odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.
izvolitev v sodniško funkcijo - zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata
V določbi 6. točke 1. odstavka 8. člena ZSS je zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata, ki velja tako dolgo, dokler se ne pojavijo razlogi, zaradi katerih ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo ta domneva tudi v nadalje držala; za izpodbijanje te zakonske domneve morajo obstajati trdni in relevantni razlogi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Ni podlage za prenos pristojnosti samo zato, ker je direktor tožene stranke obenem župan občine, v kateri ima stvarno in krajevno pristojno sodišče svoj sedež.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZSS člen 15, 15/4, 19.URS člen 49, 49/3, 130, 157, 157/1, 157/2. ZUS člen 23, 23/3.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - varstvo ustavnih pravic
Akt, s katerim Sodni svet odloči, katerega izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, je posamični akt, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu le, če se z njim posega v ustavne pravice posameznika. Odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje, stvar njegove proste presoje.
ZSS člen 15, 15/4, 19, 19/1, 19/2.URS člen 157, 157/2.
izvolitev v sodniško funkcijo - predlaganje kandidatov s strani Sodnega sveta RS
Odločitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - SODSTVO
VS05228
ZS člen 110.ZDen člen 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 13/2. ZPPSL člen 104, 131, 149, 149/4.
lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - razlaga pravnih mnenj občne seje VS RS
Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZSS člen 47, 47/3.ZS člen 66, 66/2, 132.
uvrstitev v plačilni razred
Dejansko opravljanje vodstvene funkcije namestnika predsednika okrajnega sodišča še ne daje zakonske podlage, da bi bil tožnik pri uvrstitvi v plačilni razred lahko obravnavan kot imenovani namestnik predstojnika.
URS člen 155, 155/1, 161, 161/1.ZUstS člen 40, 40/2, 43.ZIKS člen 145, 145/2.
pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča - odločba o razveljavitvi zakona - interpretacijska odločba
Interpretacijska odločba ustavnega sodišča skupaj z odločbo o izvršitvi (izdano v skladu z določilom drugega odstavka 40. člena ZUstS), učinkuje s svojim izrekom le vnaprej, ex nunc, se pravi od uveljavitve odločbe.
Neutemeljeno meni revizija, da se mora interpretacijska odločba ustavnega sodišča uporabiti časovno neomejeno za vse sodne odločbe, ki ne temeljijo na takšni razlagi določbe drugega odstavka 145. člena ZIKS, kot jo je podalo ustavno sodišče. Revizija spregleda, da lahko ustavno sodišče po določilu prvega odstavka 161. člena Ustave RS in skladnem določilu 43. člena ZUstS zakon le razveljavi in da ta razveljavitev vedno učinkuje takoj, se pravi naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (oziroma po poteku roka, ki ga določi ustavno sodišče). Pravilno razlaga sodišče druge stopnje, da lahko ima interpretacijska odločba le takšne pravne učinke kot razveljavitvena odločba. Ne ustava, ne ZUstS ne poznata odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj, kar je razumljivo in v skladu z ustavnim načelom iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS, tem manj, saj bi nasprotno pomenilo nedopustno spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb, ki se sicer lahko spremenijo ali razveljavijo le na podlagi izrednega pravnega sredstva.
ZSS člen 29, 29/1-7. ZUS člen 10, 10/1-3, 60, 60/1-2, 60/3.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Sodišče je odpravilo izpodbijano odločbo, ker tožena stranka (Sodni svet RS) večinoma sploh ni razčiščevala okoliščin v zvezi s kandidaturo tožeče stranke za predsednika okrožnega sodišča po prejšnji sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo zavrnilno odločbo tožene stranke, pač pa je že prejšnjim navedbam, da naj bi tožeča stranka kot kandidat za predsednika okrožnega sodišča ne izpolnjeval kriterijev, ki jih določa ZSS, dodala še nove, ne da bi se v celoti ukvarjala s konkretno vsebino teh kriterijev in okoliščin v zvezi s kandidaturo.
odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
S tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
izvolitev v sodniško funkcijo - ocena sodniške službe - sposobnost ustnega in pisnega izražanja
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na negativni oceni glede sposobnosti ustnega in pisnega izražanja, ne da bi tožena stranka ugotavljala, kako kandidat za okrajnega sodnika dejansko obvladuje slovenščino, in ki opira odločitev tožene stranke na negativno oceno personalnega sveta, sprejeto po neformalnem razgovoru, s kandidatom, da ni izpolnil pričakovanj predsednika višjega sodišča glede odprave težav pri obvladovanju slovenskega jezika, in ne upošteva listin in podatkov v upravnih spisih v zvezi s tem, ni zakonita.
V postopku razrešitve funkcije predsednika sodišča, v katerem odloči minister, mora minister pred odločitvijo dati možnost predsedniku sodišča, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog in mora zahtevati mnenje Sodnega sveta. Če tožnik ni bil seznanjen o vseh okoliščinah razrešitvenih razlogov, s katerimi je bil seznanjen Sodni svet, pomeni, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh pomembnih okoliščinah, na katere se opira odločba o razrešitvi.
URS člen 27.ZSS člen 15, 15/3, 16, 16/2, 28, 29, 33.
izvolitev v sodniško funkcijo - negativno mnenje personalnega sveta
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na njeni negativni oceni, na podlagi negativnega mnenja personalnega sveta, ki temelji na štirih kazenskih postopkih zoper kandidata, za katere iz upravnih spisov ni razvidno, ali so že pravnomočno končani, kar tožena stranka ni ugotavljala, pomeni kršitev 27. člena Ustave RS. Mnenje personalnega sveta v tem primeru za toženo stranko ni obvezno.
Sodnik lahko napreduje v plačilnem razredu (26. in 2. odstavek 50. člena ZSS) po treh letih od zadnjega napredovanja. Tožena stranka (Sodni svet RS) novoizvoljene sodnike po zaprisegi uvrsti v plačilni razred, upoštevaje tudi določbi 1. odstavka 105. člena in 3. odstavka 107. člena ZSS ter stališča, ki jih je tožena stranka sprejela v zvezi z razlago tega člena.
Sodnik izpolnjuje pogoj za napredovanje na višje sodniško mesto okrožnega sodnika potem, ko najprej dvakrat napreduje v plačilnem razredu na sodniškem mestu okrajnega sodnika.