Ker ZVOP (1999) med prehodnimi in končnimi določbami ni imel določb, ki bi spremenile pristojnost odločanja v postopkih, začetih po prejšnjih predpisih, bi moralo Okrajno sodišče v Ljubljani v tej zadevi s postopkom nadaljevati in o predlogu odločiti v nepravdnem postopku, skladno z določbami ZVOP (1990).
ZS člen 97, 101.ZUP člen 202, 202/4. ZUS člen 2, 4.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - dovolitev posega v človekove pravice - inšpekcijski pregled stanovanja
Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).
Letni razpored dela sodnikov je akt sodne uprave. Sodniku, ki je bil z razporedom dela sodnikov razporejen na drug oddelek sodišča, ni kršena nobena pravica, saj Zakon o sodiščih v nobeni določbi, tudi ne v določbi 2. odstavka 36. člena, ne zagotavlja sodniku pravice, da sodniško funkcijo opravlja na določenem oddelku.
Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je le akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti in ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožnik je vedel za obnovitveni razlog pred koncem pritožbenega postopka, katerega obnovo zahteva, saj je iz letnega razporeda sodišča lahko predvideval, da lahko v pritožbenem postopku sodeluje sodnik, s katerim naj bi bil v sporu.
ZSS člen 31, 31/1, 44, 50, 50/1. ZUS člen 77, 77/2.
izredno napredovanje sodnika v višji plačilni razred
Pri tožeči stranki niso izpolnjeni pogoji za napredovanje po 1. odstavku 50. člena Zakona o sodniški službi (ZSS), saj gre pri tem za napredovanje sodnika po merilu sojenja, česar pa tožeča stranka ne opravlja. Na to pa ne vpliva primerjava z vodstvenimi sposobnostmi tožeče stranke pri opravljanju funkcije predsednika okrožnega sodišča, saj tožeča stranka dejansko ni izkazala sojenja.
ZSS člen 33, 33/1, 33/2, 36, 74, 74/1-7, 74/2.ZS člen 28, 28/2. ZUS člen 77, 77/2-3.
prenehanje sodniške službe - negativna ocena sodniške ocene - potrditev ocene - odločba sodnega sveta - navajanje razlogov za potrditev
Potrditev negativne ocene sodniške službe ni vsebinska odločitev Sodnega sveta in zato v njegovi odločbi ni treba napisati vsebinskih razlogov za potrditev take ocene, ki pomeni hkrati tudi prenehanje sodniške funkcije. Vsebinska odločitev je v pristojnosti personalnega sveta, s potrditvijo take ocene pa Sodni svet presodi zakonitost sprejema te ocene.
ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/6, 62/7, 62/8. ZS-C člen 23.URS člen 49, 49/3.ZUP člen 2, 4, 6, 210, 214, 214/1, 214/5. ZUS člen 1, 23, 23/3, 50, 50/2, 59, 60,72, 72/4, 72/5, 73.
imenovanje predsednika sodišča - predlog sodnega sveta
Tudi, če je kandidaturo za predsednika sodišča vložilo več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko sodni svet ministru v imenovanje predlaga le enega kandidata.
imenovanje na sodniško mesto - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sama neizbira tožeče stranke zaradi imenovanja na sodniško mesto višjega sodnika namreč ne pomeni, da so tožeči stranki zato nastale hujše škodljive posledice, saj je (ne)izbira zakonska pristojnost tožene stranke - Sodnega sveta RS (ZSS).
odločba o izbiri, imenovanju in premestitvi - učinkovanje odločbe po pravnomočnosti - začasna odredba
Ker odločba tožene stranke o izbiri, imenovanju in premestitvi na razpisani prosti mesti višjih sodnikov glede na določbo 1. odstavka 21. člena ZSS učinkuje šele po pravnomočnosti, potreba za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS ni izkazana.
imenovanje predsednika sodišča - upravni spor - stranka v upravnem sporu
Če je v postopku na prvi stopnji upravnega spora sodelovala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ali tožbo zavrže. V tem primeru je sodišče druge stopnje tožbo zavrglo, ker ministrstvo ne more biti tožena stranka, tožba zoper ministrico, ki bi bila prava tožena stranka, pa je pravnomočno zavržena.
sodniška služba - sodniki za prekrške - uporaba določb ZSS za sodnike za prekške
Določbe 2. odstavka 106. člena Zakona o sodniški službi ni mogoče uporabiti za sodnike za prekrške. Namen te določbe je bil zmanjšati razliko med sodniki, ki so bili zaradi nove delitve dela med pristojnimi sodišči razporejeni na okrožna sodišča, in sodniki, ki so bili razporejeni na okrajna sodišča, pa so bili pred novo organizacijo pristojnih sodišč vsi v enakem položaju.
sodno varstvo - ocena sodniške službe - sklep personalnega sveta
Zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper oceno sodniške službe, ki jo je podal personalni svet, sodnik v upravnem sporu nima samostojnega varstva.
ZVGLD člen 59. ZSamS člen 22, 22/1, 31, 31/1, 42. ZUS člen 1, 1/2.URS člen 157, 157/1. ZDSS člen 75, 75/2.ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2-12, 367.
pravica do sodnega varstva - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravna sredstva - društva - izključitev iz lovske družine - disciplinsko razsodišče - odločba samoupravnega sodišča - predlog za preizkus zakonitosti odločbe samoupravnega sodišča
Ugotovitev pritožbenega sodišča, da je bilo na prvi stopnji sojenja v tej pravdni zadevi odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je pravilna (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pravkar omenjeni predpis namreč zajema tudi primere, kot je obravnavani, ko skuša prizadeta stranka doseči (redno) sodno varstvo zoper odločbo samoupravnega sodišča pri društvih, pa ni izčrpal vseh pravnih sredstev, da bi dosegel odločanje pri pristojnem samoupravnem sodišču pri zvezi lovskih družin.
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/1, 81/5, 187.ZIZ člen 15. ZGD člen 511.ZS člen 110.UZIU člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje družbe zaradi pripojitve - izbris iz sodnega registra - univerzalno pravno nasledstvo - poprava tožbe - pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti - obveznost pravnih mnenj občne seje Vrhovnega sodišča
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.