Z Zakonom o prekrških (ZP-1) so dotedanji sodniki za prekrške postali del sodne oblasti (okrajni oziroma višji sodniki), to pa tudi pomeni, da zanje velja Zakon o sodiščih (ZS) in Zakona o sodniški službi (ZSS), ki jasno opredeljujeta položaj in pristojnosti sodnega sveta (ZS) ter sodniško napredovanje (ZSS).
neizbira kandidata v sodniško funkcijo - revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZPP člen 73, 73/1-1, 73/5.ZUS-1 člen 10, 10/2, 22, 22/1.
izločitev upravnega sodnika – pravica do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev – primerna uporaba ZPP
Upravno sodišče ima položaj višjega sodišča, upravni sodniki pa so višji sodniki. Zato je proti zavrnitvi izločitve upravnega sodnika dovoljena posebna pritožba.
SODSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS1010275
URS člen 14, 14/1.ZUNEO člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 4/1, 5, 6, 22, 22/2.ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/5, 62/7.ZUS-1 člen 1, 51, 51/1, 59.
enakost pred zakonom - enako obravnavanje - versko ali drugo prepričanje - izbira kandidata za predsednika sodišča - prenos direktive v pravni red
Evropsko pravo ne nalaga uporabe zakonskega predloga, če je rok za prenos direktive v državni pravni red že potekel. V takšnem primeru se lahko uporabi direktiva, če so podane določene predpostavke. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja v 1. odstavku 1. člena prepoveduje diskriminacijo zaradi „verskega ali drugega prepričanja“. „Drugo prepričanje“ je torej zakonodajalec razumel kot nekaj, kar je po svoji temeljni zgradbi oziroma vsebini podobno veri in kar se lahko označi tudi kot svetovni nazor. Minister za pravosodje ima široko pravico proste presoje, ali bo sploh izbrala katerega od tistih kandidatov za predsednika sodišča, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Isto velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata med vsemi kandidati, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Merila za to presojo zakonsko niso določena. Takšna odločitev zato ni pravno vezana, temveč je prosta in je ni treba obrazložiti. Nasprotno pa je treba obrazložiti odločitev, če ni izbran noben kandidat, kljub temu, da je Sodni svet odločil, da kandidati izpolnjujejo vse določno opredeljene predpostavke.
URS člen 14, 22.ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3.
izvolitev v sodniško funkcijo – kršitev ustavnih pravic
Tožnik ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi bil v neenakopravnem položaju z drugimi kandidati za razpisano sodniško mesto. Prav to pa bi bilo glede na zatrjevano kršitev pravice do enakega varstva pravic potrebno.
predsednik okrožnega sodišča – pogoj – sodnik sodišča enakega ali višjega položaja
Sodnik okrajnega sodišča ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidaturo na razpisano prosto mesto predsednika okrožnega sodišča, saj ni sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZS člen 97, 97/1.
stvarna pristojnost - obnova kazenskega postopka
Predlog za obnovo kazenskega postopka nima podlage v stvarni pristojnosti upravnega sodišča, saj to sodišče ni pristojno za kontroliranje sodb sodišč splošne pristojnosti.
ZSS člen 49, 49/3, 49/4, 49/5. ZUS člen 38, 38/3.ZUS-1 člen 76.
sodniška funkcija – ponovna izvolitev – uvrstitev v plačilni razred
Pri ponovni izvolitvi v sodniško funkcijo sodnik ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, saj bi s tem dosegel boljši položaj kot sodnik, ki je bil v navedenem času neprekinjeno v funkciji.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani
Ker SZ-1 v 2. odstavku 87. člena izrecno določa, da spori s področja oddajanja neprofitnih stanovanj v najem sodijo v pristojnost upravnega sodišča, je za odločanje v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.
ZDSS člen 7.ZPP člen 32, 32/2-7.ZUS-1 člen 12, 12/3.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanje
V zadevi gre za terjatev tožeče stranke zaradi neopravičeno izplačanega denarnega zneska toženi stranki iz naslova prejemka iz 48.a člena ZZZPP. Gre torej za premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
Ker ZVOP (1999) med prehodnimi in končnimi določbami ni imel določb, ki bi spremenile pristojnost odločanja v postopkih, začetih po prejšnjih predpisih, bi moralo Okrajno sodišče v Ljubljani v tej zadevi s postopkom nadaljevati in o predlogu odločiti v nepravdnem postopku, skladno z določbami ZVOP (1990).
ZS člen 97, 101.ZUP člen 202, 202/4. ZUS člen 2, 4.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - dovolitev posega v človekove pravice - inšpekcijski pregled stanovanja
Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).
Letni razpored dela sodnikov je akt sodne uprave. Sodniku, ki je bil z razporedom dela sodnikov razporejen na drug oddelek sodišča, ni kršena nobena pravica, saj Zakon o sodiščih v nobeni določbi, tudi ne v določbi 2. odstavka 36. člena, ne zagotavlja sodniku pravice, da sodniško funkcijo opravlja na določenem oddelku.
Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je le akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti in ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožnik je vedel za obnovitveni razlog pred koncem pritožbenega postopka, katerega obnovo zahteva, saj je iz letnega razporeda sodišča lahko predvideval, da lahko v pritožbenem postopku sodeluje sodnik, s katerim naj bi bil v sporu.