ZUS-1 člen 51, 59, 59/1, 83, 83/2-3. ZSS člen 8, 8/1-6, 29, 29/1, 32, 32/1-1, 36, 36/2, 36/3, 74, 74/1-7.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - prenehanje sodniške funkcije po zakonu - ocena sodniške službe - strokovno opravilo - ugovor zoper oceno - potrditev ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi - upravni akt - obseg presoje v upravnem sporu - glavna obravnava
Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, je strokovno opravilo. Zato pritožba zoper oceno, kljub takemu poimenovanju, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak za sredstvo uresničevanja strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev personalnega sveta, s katerimi se ne strinja, in do vrednotenja teh ugotovitev, ki mu nasprotuje.
Ker torej v zakonu predvidena posledica (prenehanje sodniške funkcije) nastopi šele s potrditvijo ocene, pomeni, da je šele s to odločitvijo lahko poseženo v sodnikov pravni položaj. Zato je zoper odločbo sodnega sveta kot zunanjem izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz tega tudi izhaja, da ocena sodniške službe sama zase, četudi potrjena s strani personalnega sveta Vrhovnega sodišča, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodni svet mora preizkusiti, ali so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v okviru posameznega od njih (npr. pri kriteriju delovnih sposobnosti se upoštevajo zlasti doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, ali sodnik strnjeno razpisuje naroke in strnjeno vodi obravnave, pravočasnost pisne izdelave sodne odločbe in pravočasnost postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi) in ali je sprejeta ocena razumen odraz tako ugotovljenega dejanskega stanja. Poleg tega mora preizkusiti zakonitost postopka sprejemanja ocene in se opredeliti do relevantnih ugovorov ocenjevane osebe.
Revidentka zgolj s ponovljeno pavšalno trditvijo, da je bilo sporno dejansko stanje, ne zatrjuje okoliščin, ki bi narekovale izvedbo glavne obravnave.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 10.
podelitev pooblastila sodnemu izvršitelju – upravičena oseba za vložitev tožbe – stranka v upravnem sporu – stranka v upravnem postopku – zavrženje tožbe
ZUS-1 lastnost tožnika oziroma možnost nastopanja v upravnem sporu kot tožniku priznava samo osebi, ki je bila v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 1, 1/2, 3, 4a, 23, 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 71, 71/3, 71/4, 71c, 71c/3, 74, 74/1-6, 76. PEU člen 5. PDEU člen 45, 267. URS člen 3, 3/2, 14, 125, 130, 133.
prenehanje sodniške funkcije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje SEU - pravo EU - prosto gibanje delavcev - nesorazmerna ovira - zaposlovanje v državni upravi - sodstvo - kršitev načela enakosti - nezdružljivost sodniške funkcije - sklenitev delovnega razmerja poleg sodniške službe - mirovanje sodniške funkcije - pravnica lingvistka na Sodišču Evropske unije - dodelitev sodnika - neovirano delovanje sodstva - načelo prenosa pristojnosti - doktrina acte clair
V obravnavanem primeru revidentka namesto prenehanja njene sodniške funkcije ne more doseči mirovanja sodniške funkcije na podlagi določb 40. člena ali tretjega odstavka 71. c člena ZSS, saj je revidentkin položaj v primerjavi s tam navedenimi položaji bistveno drugačen.
Revidentkinemu predlogu, naj Vrhovno sodišče Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje, v obravnavanem primeru ni mogoče slediti, ker izhaja iz napačne predpostavke, da ima na področju pridobitve in prenehanja nacionalnih oblastnih funkcij, vključno s sodniško, EU določene pristojnosti. EU pa na tem področju nima pristojnosti, saj tovrstna pristojnost na EU nikoli ni bila prenesena (načelo prenosa pristojnosti iz 5. člena PEU).
V obravnavanem primeru se revidentka poleg tega ne more uspešno sklicevati na 45. člen PDEU, ki zagotavlja prosto gibanje delavcev, saj se v skladu z njegovim četrtim odstavkom določbe tega člena ne uporabljajo pri zaposlovanju v „državni upravi“, kamor pa nedvomno po pravu Evropske unije spada tudi sodstvo.
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-5, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
nadzorstvena pritožba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje nadzorstvene pritožbe - zavrnitev nadzorstvene pritožbe - rokovni predlog - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan
Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 42, 43. ZS člen 4, 4/4. URS člen 133.
dovoljenost revizije - nezdružljivost sodelovanja sodnika v komisiji politične stranke s sodniško funkcijo - obvestilo predsednika sodišča o delu poleg sodniške službe - obvestilo pred sprejemom dela - predlog za izločitev iz odločanja v konkretni zadevi - predlog predsednika sodišča, da sodni svet odloči o nezdružljivosti - pomembno pravno vprašanje - jasen odgovor na vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj namreč jasno izhaja iz določb 42. in 43. člena ZSS, na katere je oprta odločitev tožene stranke, in posebna razlaga navedenih določb za odločitev v tej stvari ni potrebna niti zaradi zagotovitve pravne varnosti niti zaradi enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse.
Iz revidentkinih navedb je razvidno, da je opustila svojo dolžnost iz prvega odstavka 43. člena ZSS, ker ni, preden je poleg sodniške službe začela opravljati delo v komisiji politične stranke(opravlja ga že od leta 2009), o tem obvestila predsednice sodišča. Obvestila jo je šele s predlogom za svojo izločitev iz odločanja v konkretni zadevi, v kateri je tožeča stranka funkcionar politične stranke, v katere komisiji sodnica dela. S tem pa so bili izpolnjeni jasno predpisani pogoji za to, da je predsednica sodišča toženi stranki predlagala, da odloči o nezdružljivosti revidentkinega dela v komisiji s sodniško funkcijo (drugi odstavek 43. člena ZSS), in za to, da je tožena stranka revidentki, po tem, ko je na podlagi revidentkinega predloga za izločitev iz sojenja v konkretni zadevi ugotovila, da je njeno delo v komisiji nezdružljivo s sodniško funkcijo, prepovedala opravljati delo v komisiji (tretji odstavek 43. člena ZSS).
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZS člen 87, 87/5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 7/6, 9, 9/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna korist
Akt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 28, 28/1, 32, 32/1-4.
hitrejše napredovanje sodnika – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – neizkazana neenotna sodna praksa
Pravno vprašanje vezanosti Sodnega sveta na oceno sodniške službe personalnega sveta o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje sodnika, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. Vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, pa ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje je razlog za dovoljenost revizije le v primeru, če Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
ZSS člen 29, 29/1, 31, 34, 34/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76. ZS člen 30, 31, 32, 33, 34, 35.
ocena sodniške službe – predmet upravnega spora – sodno varstvo - upravno pravno razmerje – sodniško napredovanje – Personalni svet
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
dovoljenost revizije – ocena sodniške službe - pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – glavna obravnava - zelo hude posledice
Določbi prvega odstavka 59. člena in druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določata, kdaj upravno sodišče lahko odloča brez oprave glavne obravnave (sojenje na seji), in ki ju je sodišče prve stopnje tudi uporabilo v obravnavani zadevi za odločanje na seji, sta po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasni, ne sprožata dilem in ne potrebujeta dodatne razlage.
S samim navajanjem, da revidentki izpodbijana odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi onemogoča opravljati sodniško funkcijo, še ne pomenijo hudih posledic za revidentko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka niti ne navaja, da bi zaradi izpodbijanega akta tožene stranke ostala brezposelna oziroma brez vsakršne pravniške zaposlitve in brez sredstev za lastno preživljanje in tudi ne navaja kakšnih drugih podobnih hudih posledic.
URS člen 19, 134, 134/2. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 73, 73/1, 83, 83/4.
sklep o odvzemu imunitete sodniku – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice – dovoljeno pravno sredstvo – pritožba ali revizija
Napačen pouk o pravnem sredstvu ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, ki ga stranka po zakonu nima.
URS člen 132. ZSS člen 4.a, 28, 29, 29/1-4, 31, 31/1, 31/2, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 74, 74/1-7, 74/3, 76. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2-3, 85, 92.
dovoljena revizija – zelo hude posledice za stranko - prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu – potrditev negativne ocene – ugotovitev sodnega sveta - ocena sodniške službe - strokovno opravilo – prosti preudarek – nepravilnosti pri izvajanju sodniške službe
Potrditev negativne ocene s strani sodnega sveta, čeprav so v njem člani tudi „nesodniki“, ki pa so pravni strokovnjaki, je strokovno opravilo, ne pa oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi ocenjevanega sodnika. Glede na stališča Ustavnega sodišča v njegovih odločbah Up-132/96 in Up-134/95, sodni svet tudi ne more spreminjati ocene sodniške službe, temveč le v primeru negativne ocene odloča o njeni potrditvi ali pa zavrnitvi in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu personalnemu svetu. Posledica, ki nastane zaradi potrditve negativne ocene, to je prenehanje sodniške službe, pa ni odločitev sodnega sveta, temveč s potrditvijo negativne ocene nastopi po zakonu samem. Sodni svet le ugotovi, da je posledica nastopila z dnem potrditve negativne ocene (76. člen ZSS).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. ZSS člen 34, 34/3-1.
hitrejše napredovanje sodnika - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta – že rešeno pravno vprašanje
Pravno pomembno za odločitev v tej zadevi je to, da se Sodni svet mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa Zakon o sodniški službi za ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
imenovanje podpredsednika sodišča – predlog sodnega sveta - vezanost na predlog - odločba ministra za pravosodje
Minister za pravosodje v odločbi o imenovanju podpredsednika sodišča ugotovi pravilnost predhodnega postopka, njegova odločitev pravno ni vezana in je ni treba obrazložiti.
uvrstitev sodnika v višji plačilni razred – posebej utemeljeni razlogi - visok strokovni ugled – nedoločen pravni pojem
Pojem "pravni strokovnjak v upravnem organu" ni enak pojmu "visok strokovni ugled". Ni dvoma, da je bila tožnica pred izvolitvijo za višjo sodnico pravna strokovnjakinja v upravnem organu, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je s svojim delom dosegla tudi "visok strokovni ugled".
Odločba ministra za pravosodje o izbiri podpredsednika sodišča je v primeru, če je izbran eden izmed kandidatov, ki ga predlaga sodni svet, zadostno obrazložena, če vsebuje presojo o pravilnosti in zakonitosti izvedenega postopka imenovanja.
predlaganje kandidatov za imenovanje predsednikov sodišč – tožba zoper predlog sodnega sveta
Postopek za imenovanje predsednika sodišča, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je urejen v določbah 62. člena ZS-UPB4. Ta med drugim določa, da je možen upravni spor le zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, o imenovanju predsednika sodišča in zoper sklep sodnega sveta o zavrženju kandidature (osmi odstavek 62. člena navedenega zakona).
pravica do sojenja v razumnem roku - pravni interes za sodno uveljavljanje pravice do sojenja v razumnem roku - 23. člen Ustave
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se, izhajajoč iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Piranu). To tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi oziroma pritožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more biti več. Torej dejanje, ki ga ni več, očitno ne more posegati v ustavno pravico, katere varstvo je uveljavljal tožnik v upravnem sporu zoper toženo stranko.
Za imenovanje (pod)predsednika okrajnega sodišča je pristojen pravosodni minister, pri čemer je omejen le na izbiro med kandidati, ki mu jih je predhodno izmed prijavljenih na razpis predlagal Sodni svet.
ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/5, 62/6, 62/7, 62/8.ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3.
predsednik sodišča - izbira in imenovanje - predlog Sodnega sveta - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Ker ima tožnica zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, s katero se postopek imenovanja predsednika sodišča konča, po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS-1, ne more uveljavljati sodnega varstva v posebnem upravnem sporu zoper posamične akte, izdane v tem postopku.
ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 27/4, 28, 28/1, 32, 34, 34/1.ZUS-1 člen 65, 65/1, 94, 94/1.ZUP člen 252, 252/1.
sodniško napredovanje – napredovanje na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča – hitrejše napredovanje – uvrstitev v plačilni razred – datum napredovanja
Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.