Ob ugotovitvi disciplinske komisije, da so bila delavcu v zvezi z njegovim delom zaupana sredstva velikih vrednosti in da nespoštovanje pravil poslovanja dopušča možnost zlorab in okoriščanja posameznikov, je izkazan obstoj zatrjevane posledice: možnost nastanka večje škode. Zadošča samo možnost in ni treba, da taka škoda kasneje tudi res nastane.
Revizija se lahko vloži tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, pa postopek še ni pravnomočno končan, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Revident je bil zaposlen na delovnem mestu kontrolorja, torej tistega, ki mora biti v vsakem trenutku vreden zaupanja in lojalen svojemu delodajalcu, zato je revizijsko sodišče prepričano, da je neupravičena uporaba sredstev v korist (sebe ali pa) koga drugega na način, ki se ga je poslužil revident, tako huda kršitev delovnih obveznosti (pa tudi popolna izguba zaupanja), da tudi pozitivno mnenje sindikata ne bi moglo v takšni meri vplivati na odločitev disciplinskih organov, da bi ti izrekli za ugotovljeno kršitev pogojni disciplinski ukrep. Zato je zaključilo, da tožena stranka glede vključevanja sindikata v disciplinski postopek sicer ni ravnala v skladu z zakonskimi določbami, da pa vendar ne gre za tako kršitev, ki bi lahko vplivala na samo odločitev v disciplinskem postopku.
Drugo vprašanje revizije je vprašanje identitete med zahtevo za začetek disciplinskega postopka in odločitvijo. Revizijsko sodišče je glede identitete že sprejelo stališče in ugotavljalo, da je za ugotovitev identitete bistven opis obravnavanega dejanja, ta pa je ves čas enak. Iz zahteve za začetek disciplinskega postopka izhaja, da se začetek postopka predlaga zaradi neupravičenega jemanja igralnih žetonov iz hopperjev igralnih avtomatov in da je tožena stranka oškodovana za najmanj v zahtevi navedeni znesek. Opis vsebuje tako elemente disciplinske kršitve kot tudi elemente kvalifikatorne okoliščine. Zato revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za pomanjkanje objektivne identitete, saj je bila naloga disciplinske komisije, da na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, ali je bila očitana disciplinska kršitev dejansko storjena in če je bila, ali so izpolnjene tudi tako imenovane kvalifikatorne okoliščine, ki so glede na določitev disciplinskih kršitev v pravilniku morale biti podane, da je bil možen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.
Izgubo pravice, določene v zakonu je glede pravnih posledic mogoče izenačiti z odpovedjo zavarovanca že pridobljeni pravici. Če zavarovanec posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uveljavi na način in po postopku, ki ga predpisuje zakon je šteti, da se je tej pravici (začasno ali trajno) odpovedal.
nezgoda pri delu - nezgodno zavarovanje - odškodnina
Zakon omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalnina vštevala v odškodnino. Vendar je treba v takem primeru upoštevati, da mora biti namen zavarovanja razviden iz zavarovalne police (kar je splošno pravilo pri sklepanju vsake pogodbe), če pa ne, se to lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da ne v disciplinskem ne v sodnem postopku niso bile zatrjevane in ugotovljene posebne okoliščine iz 89. člena ZDR (1990). Zato ni bilo podlage za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa tožnici.
Prepozno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni storil tega v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje, saj za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
prenehanje delovnega razmerja - neuspešno opravljeno poskusno delo
Trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela se določi v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu (1. odstavek 16. člena ZDR (1990)). Zakon torej dopušča možnost, da se določena vprašanja uredijo v kolektivni pogodbi, ki je za delodajalca (in seveda tudi delavca), za katerega velja, obvezujoča in se lahko neposredno uporablja. Ni obveznosti in tudi potrebe ne, da bi delodajalec moral s kolektivno pogodbo že urejena vprašanja, povzemati še v svoje interne akte.
dovoljenost revizije - več tožnikov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta
Na tožeči strani nastopajo trije tožniki kot sosporniki, njihovi zahtevki pa se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. V takšnih primerih subjektivne kumulacije na aktivni strani se pravica do revizije presoja na enak način, kot pri subjektivni kumulaciji zahtevkov na pasivni strani, to je po vrednosti vsakega zahtevka posebej (2. odstavek 41. člena ZPP).
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) člen 14, 14/1, 15.ZOR člen 18, 18/2, 919, 919/1, 919/2.
nezgodno zavarovanje - odgovornost zavarovalnice - plačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izpolnitveni rok - začetek teka zamudnih obresti - cenzorski pregled oškodovanca - dokazno breme zavarovalnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - invalidnost
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (NE-93) ne določajo kot pogoje za izplačilo odškodnine (zavarovalnine) cenzorski pregled oškodovanca. Zato se zavarovalnica ne more sklicevati na to, da začne teči rok za izplačilo zavarovalnine šele, ko je opravljen cenzorski pregled, če ne izkaže v postopku likvidacije škode in v pravdi, da dokumentacija, ki jo predloži oškodovanec z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, ni zadostna za ugotovitev obstoja in obsega obveznosti zavarovalnice.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in navedla vrednost spornega predmeta 2,120.000 SIT. Kasneje je razširila tožbo z novim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sodne poravnave. V zvezi z drugim zahtevkom vrednosti spornega predmeta ni navedla ne v pisni vlogi, s katero je razširila tožbo, ne kasneje. Šlo je za združitev zahtevkov v eni pravdi, pri čemer zahtevka nimata ne iste dejanske ne pravne podlage.
Tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti sodne poravnave o plačilu je premoženjskopravne narave. Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, pomeni, da je vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21948
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ (1977) člen 52, 52/1, 52/2.KZ člen 3, 3/1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - krivda - časovna veljavnost kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je pri temeljni obliki kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 1. odstavku 52. člena KZ-77 edina možna oblika krivde naklep, pri kvalificirani obliki po 2. odstavku istega člena pa glede na posledico malomarnost, tega ni potrebno vnašati v izrek, temveč se glede oblike krivde (direktni ali eventualni naklep oziroma zavestna ali nezavestna malomarnost) opredeli sodišče v obrazložitvi.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, zoper katero pritožba ni bila napovedana, postane pravnomočna po izteku 8-dnevnega roka za napoved pritožbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Ker je tožnik v tožbi zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in predlagal dokaze, sodišče pa je odločilo brez glavne obravnave, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu. Po 2. odstavku 50. člena ZUS lahko sodišče odloči brez glavne obravnave le, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da dejansko stanje ni sporno ali pa je pravilno ugotovljeno, stranke pa glavne obravnave niso zahtevale.
pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - varnost ljudi
Kadar je zoper obdolženca odrejen pripor pred uvedbo preiskave, mora glede na določbo 2. odstavka 202. člena ZKP sklep o odreditvi pripora obsegati tudi opis kaznivega dejanja oziroma določno opredeliti njegove bistvene sestavine, tako da je jasno razvidno, katero kaznivo dejanje se obdolžencu očita. V takšnem sklepu mora biti obrazložen tudi utemeljen sum, ki pa se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora obrazložitev vsebovati oceno njihove vsebine.
S sklicevanjem na splošno znana dejstva v zvezi z izvajanjem kriminalne dejavnosti (prepovedani prehodi čez državno mejo), ne da bi sodišče pri tem ugotavljalo in ocenjevalno specifične okoliščine konkretnega primera, neogibnost pripora za varnost ljudi ni bila obrazložena v skladu z določbo 2. odstavka 202. člena ZKP.
oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti in navedeno tudi, na katero procesno dejanje stranke oz. odločitve sodišča se taksna obveznost nanaša, opisano mora biti tudi konkretno premoženjsko stanje prosilca.