omejitev roditeljske pravice - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - javna korist
S splošnimi navedbami, da bo otroku tožnikov zaradi vključitve v diagnostični postopek nastala težko popravljiva škoda, tožnika še nista izkazala za verjetno, da jima bo nastala težko popravljiva škoda.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ne pomeni, da je pripor mogoče odrediti ali podaljšati samo, če so vse v njej navedene okoliščine podane kumulativno. Zadošča že, da sodišče ugotovi najmanj eno okoliščino, ki se nanaša na kaznivo dejanje (objektivno) in najmanj eno okoliščino (subjektivno), ki zadeva storilca, če sta ti take narave, da je na njuni podlagi mogoče sprejeti zanesljiv sklep o realni nevarnosti, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22037
KZ člen 329, 329/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi (kaznivo dejanje zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odstavku 329. člena KZ) ni ključno, kako je prišlo do prometne nesreče, zato okoliščina, ali je obsojenec v oškodovanca trčil s sprednjim delom avtomobila ali ga je oplazil, ne predstavlja odločilnega dejstva. Morebitno nasprotje glede te okoliščine v izreku in obrazložitvi sodbe zato ne pomeni absolutne bistvene kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Ker nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo tožnik, bi moral zatrjevati (in nato dokazati) ne le, da je zaradi ravnanja devizne inšpektorice opustil pritožbo, marveč tudi, da bi pritožba pripeljala do zanj ugodne odločbe.
ZVNDN člen 67, 67/1. Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč člen 10. ZUS člen 73.
inšpekcijski ukrep - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - odprava pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč
Po 67. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) se lahko izreče ukrep za odpravo pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč le etažnim lastnikom, ne pa upravniku večstanovanjske stavbe.
zapisnik - popravki zapisnika - dokaz o opravljenem procesnem dejanju - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Če ostane zapisnik pomanjkljiv oziroma nekorekten, to ne pomeni, da tista dejanja, ki niso bila protokolirana, niso bila opravljena oziroma da ne obstajajo. Zapisnik ni namreč nič drugega kot dokaz o opravljenih procesnih dejanjih, pa še to ne za sodišče, ki jih je opravilo, marveč za pritožbeno oziroma vrhovno sodišče, to je za sodišče, ki odloča o rednem ali izrednem pravnem sredstvu.
razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika - upravni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opustitev udeležbe stranke v postopku
Tudi v postopku razrešitve delavca v državnem organu je opustitev udeležbe stranke v postopku absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Ker tožnik ni sam in s svojim izvajalcem odstranil nedovoljenega posega v prostor, je prisilno izvršbo opravilo pooblaščeno izvajalsko podjetje na njegove stroške.
Pri poslikavi blagovne znamke in samem zapisu na dostavnih vozilih tožeče stranke gre za takšno reklamiranje alkoholnih pijač, ki je po citiranih predpisih prepovedano, tudi, če beseda "alkohol" v napisih ni bila imenovana.
pripor - podaljšanje pripora - nadomestitev pripora s hišnim priporom - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o hišnem priporu
Zahteve za varstvo zakonitosti tudi po spremenjeni določbi 420. člena ZKP (Ur. list RS, štev. 56/2003) ni mogoče vložiti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju hišnega pripora.
S sklepom, izpodbijanim z zahtevo za varstvo zakonitosti, okrožno sodišče ni odločilo o podaljšanju pripora, saj je bilo to glede na določilo 2. odstavka 207. člena ZKP dolžno storiti šele po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora, temveč je ugodilo predlogu obtoženčevega zagovornika in pripor nadomestilo s hišnim priporom. Zato bi se izrek sklepa drugostopenjskega sodišča, ki je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca, moral glasiti, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se ne ugodi predlogu obtoženčevega zagovornika za nadomestitev pripora s hišnim priporom in ne, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se obtožencu pripor podaljša iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22143
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2.KZ člen 25.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - sostorilstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Subjektivni element sostorilstva se največkrat kaže v dogovoru, načrtu sostorilcev o skupni storitvi kaznivega dejanja z medsebojno delitvijo dela pri njegovi izvršitvi.
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da bi višje sodišče ob pravilni uporabi kazenskega zakona in upoštevaje milejši zakon moralo obsojencu izreči milejšo kazen, kot jo je, vložnik uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki pa je zgolj pritožbeni razlog.
Primernosti izrečene kazenske sankcije s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
Kadar sodišče ugotovi obstoj sporne terjatve in naloži tožniku plačilo v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave (tretji odstavek 64. člena ZPPSL), mora v izreku navesti, kakšen je konkreten oblikovalen učinek prisilne poravnave na terjatev (v izreku mora jasno in določno navesti vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popravni sklep
Ker ni nobenega dvoma o tem, katerega oškodovanca je obsojenec udaril po roki, je očitno pravopisno napako glede priimka oškodovanca, do katere je prišlo že v obtožnem aktu in nato tudi v izreku prvostopenjske sodbe, mogoče odpraviti na podlagi 1. odstavka 365. člena ZKP bodisi na zahtevo strank, bodisi po uradni dolžnosti.
Odločbe o kazenski sankciji, izrečene v okviru predpisane kazenske sankcije, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
zagovornik po uradni dolžnosti - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - pravni pouk ob odvzemu prostosti - pregled spisov - zapisnik o glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - izvedenec - izločitev izvedenca - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zaslišanje prič zunaj glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker obsojenec v delu pritožbenega postopka (po vložitvi pritožb) ni imel zagovornika, ki bi moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je v konkretni zadevi odgovor na vprašanje, ali je zaradi odsotnosti zagovornika prišlo do omejitve oziroma kršitve pravic obrambe, ki je imela za posledico nezakonitost sodbe, odvisen od presoje, ali bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v fazi pritožbenega postopka, v kateri je zagovornik, ki je obsojencu odpovedal pooblastilo, vložil pritožbo zoper prvostopno sodbo in v kateri so pritožbeni roki za vse upravičence do pritožbe že potekli, lahko bistveno vplivala na odločitev pritožbenega sodišča. Tudi v primeru, če bi bil postavljen zagovornik na seji pritožbenega senata (zagovornik, ki je vložil pritožbo, ni postavil zahteve v smislu 1. odstavka 378. člena ZKP), bi imel le pravico, da pojasni pritožbena stališča. Seje pritožbenega senata po 378. členu ZKP namreč ni mogoče enačiti z obravnavo po 380. členu ZKP, zato so lahko pojasnila strank iz 3. odstavka 378. člena ZKP dana le v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in jih ni dovoljeno širiti z razlogi, ki jih niso uveljavljale v pritožbi.
Okoliščina, da je stalna sodna izvedenka zaposlena pri Centru za kriminalističnotehnične preiskave, je ne izključuje od opravljanja izvedeništva v kazenskih postopkih.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si tožnik kot investitor pred tem pridobil ustrezno dovoljenje.