ZUS člen 73. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah člen 5.
ukrep inšpektorja za letalski promet - odvzem letalskega dovoljenja za določen čas
S pristankom ultra lahkega letala na športnem igrišču v Planici, ki ni letališče, je tožnik kršil načelo varnega letenja ter hudo ogrozil varnost zračnega prometa, zato je bilo ukrepanje letalskega inšpektorja, ki mu je odvzel letalsko dovoljenje za čas do uspešno opravljenega preizkusa strokovne usposobljenosti, pravilno in zakonito.
ZPP člen 112, 196, 197, 343, 365. ZUS člen 16, 70.
sosporniki - enotno sosporništvo - učinek
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo kot prepozno le pritožbo zoper sodbo enega izmed enotnih sospornikov, čeprav za ostala dva enotna sospornika v zvezi z enotno pritožbo vseh treh pritožbeni rok še ni potekel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22416
ZKP člen 420, 420/2, 83. KZ člen 158, 158/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - čas storitve kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev avtorske pravice - skazitev avtorskega dela - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati
Čas storitve kaznivega dejanja je tako kot kraj in način storitve kaznivega dejanja dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati kazenske sankcije, kolikor le-ta ni nezakonita.
Zapisnik tržnega inšpektorata Republike Slovenije, v katerem tudi ni nobene izjave, ki naj bi jo obsojenec dal tržnemu inšpektorju, ne predstavlja obvestila, ki bi ga bilo treba izločiti po 83. členu ZKP.
Ker je izvršitveno dejanje v skaženju tujega avtorskega dela, sodišču ni bilo potrebno še posebej ugotavljati okrnitve avtorjeve osebnosti, ker se pri skazitvi takšna okrnitev že predpostavlja.
ZPP člen 243, 244, 254, 254/3, 287, 287/2.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedba dokazov z izvedencem - dokazi pomembni za odločitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za presojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 289. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zahtevki na ugotovitev, da je bila sklenjena pogodba, zahtevek na izpolnitev pogodbe in zahtevek na sklenitev pogodbe očitno nimajo iste podlage. Dovoljenost revizije se mora zato presojati po prvem odstavku 41. člena ZPP. Ker je stranka za vse zahtevke skupaj navedla vrednost spornega predmeta 5.100.000,00 SIT (ne da bi posebej opredelila vrednost vsakega posameznega zahtevka), je očitno, da vrednost nobenega posameznega zahtevka ne presega 5.000.000,00 SIT.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Zagovornik ne more z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočnega sklepa, s katerim je sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP odločilo o njegovi obveznosti plačila povprečnine.
ZUP (1986) člen 208, 208/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 74.
določitev funkcionalnega zemljišča - oblika in sestavni deli odločbe - dispozitiv - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča mora biti konkretizirana glede vseh okoliščin, izrek odločbe pa jasen in določen. Če odločba ni takšna, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).
SZ člen 117, 122, 122/1.ZZZDR člen 58, 58/2.ZN člen 47, 47-1.ZOR člen 103, 103/1, 103/2.ZNP člen 122.
delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - prepoved prodaje stanovanja pred poplačilom kupnine - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma
Sporazum med zakoncema o razdelitvi skupnega premoženja, ki ne upošteva prepovedi odtujitve kupljenega stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine iz 122. člena SZ, ni ničen. Namen prepovedi prodaje je v varovanju terjatve prodajalca stanovanja, zato lahko samo ta izpodbija tak sporazum.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 200, 200/3, 205, 205/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - podaljšanje pripora o katerem odloča Vrhovno sodišče - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odprava pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakon o kazenskem postopku in ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta v tem smislu, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora. Zato ni pravilno zagovornikovo sklicevanje na jezikovno razlago ustavne določbe 2. odstavka 20. člena, ki govori o tem, da sme sodišče pripor "podaljšati", - torej po mnenju zagovornika o tem odločiti le enkrat.
Ves čas postopka je sicer treba preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe o priporu ni nedopustno pod dvema pogojema: (1) če sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora in (2) če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
Načelno se je mogoče strinjati z razlago, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da višji dohodek enega od zakoncev, ki sicer malo prispeva v normalno funkcioniranje gospodinjstva in družine, lahko privede do izenačitve deležev na ustvarjenem skupnem premoženju, če skrb v gospodinjstvu in družini skoraj v celoti prevzame drugi, premoženjsko šibkejši zakonec, vendar pa to ne more veljati na splošno. Kadar je dohodek zakonca, ki sicer v družinskem življenju ni dejaven, bistveno višji, kadar je ugotovljena njegova iznajdljivost, podjetnost, delavnost in organizacijska sposobnost ter konkretno delo pri ustvarjanju nove vrednosti v različnih pojavnih oblikah (tudi z vračanjem pomoči drugim z lastnim delom in storitvami), lahko prispevek tega zakonca omenjeno izenačitev preseže.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Čas izvršitve kaznivega dejanja kot ena od njegovih posebnih modalitet je pri nekaterih kaznivih dejanjih zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike. Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni tako.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko - sprememba prebivališča - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti npr. v tujino ali v glavno mesto ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.
Ker je v konkretni zadevi višje sodišče s sodbo že zavrnilo pritožbo obsojenkinih zagovornikov kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, je bilo treba ob dejstvu, da je obsojenkina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasna, razveljaviti sklep glede zavrženja njene pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje, prav tako pa razveljaviti tudi drugostopenjsko sodbo in višjemu sodišču zadevo vrniti, da bo odločilo o obeh pritožbah zoper prvostopenjsko sodbo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si investitor pred posegom pridobil veljavno upravno dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22147
KZ člen 29, 29/3, 144, 144/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ugrabitev - omilitev kazni - kaznivost udeležencev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati sklicevanj na pritožbene navedbe.
Po določbi 3. odstavka 29. člena KZ se okoliščina, da je bil ugrabljeni prostovoljno izpuščen pred izpolnitvijo ugrabiteljeve zahteve, zaradi katere je po določbi 3. odstavka 144. člena KZ dopuščeno milejše kaznovanje ali odpustitev kazni, upošteva le pri tistem sostorilcu temeljne ali kvalificirane oblike ugrabitve (1. ali 2. odstavek 144. člena KZ), pri katerem je takšna okoliščina podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
Zatrjevanje zagovornice, da naj bi policija z izvrševanjem posebnih preiskovalnih ukrepov vplivala na odločitev obdolženega za storitev kaznivega dejanja, predstavlja trditev o dejstvih oziroma uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Pri odločanju o priporu lahko ob izkazanem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja tudi podatek, da se obdolženec nahaja še v drugem kazenskem postopku, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.