ZGD člen 4, 4/3, 4/6. ZTI člen 4. Uredba o vpisu družb v sodni register člen 26, 26/1-4.
pravna oseba - registrirana dejavnost - posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb - ukrep tržnega inšpektorja
Posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb presega registrirano dejavnost tožeče stranke, ki ima med drugim registrirano pomožno dejavnost, povezano s finančnim posredovanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22416
ZKP člen 420, 420/2, 83. KZ člen 158, 158/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - čas storitve kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev avtorske pravice - skazitev avtorskega dela - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati
Čas storitve kaznivega dejanja je tako kot kraj in način storitve kaznivega dejanja dejansko vprašanje, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati kazenske sankcije, kolikor le-ta ni nezakonita.
Zapisnik tržnega inšpektorata Republike Slovenije, v katerem tudi ni nobene izjave, ki naj bi jo obsojenec dal tržnemu inšpektorju, ne predstavlja obvestila, ki bi ga bilo treba izločiti po 83. členu ZKP.
Ker je izvršitveno dejanje v skaženju tujega avtorskega dela, sodišču ni bilo potrebno še posebej ugotavljati okrnitve avtorjeve osebnosti, ker se pri skazitvi takšna okrnitev že predpostavlja.
ZPP člen 243, 244, 254, 254/3, 287, 287/2.ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za negmotno škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedba dokazov z izvedencem - dokazi pomembni za odločitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za presojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 289. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana samo v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
S sodbo sodišča druge stopnje je postala pravnomočna prvostopenjska sodba samo glede zneska 507.538 SIT. Navedeni znesek, ki predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ne presega 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.
Pri poslikavi blagovne znamke in samem zapisu na dostavnih vozilih tožeče stranke gre za takšno reklamiranje alkoholnih pijač, ki je po citiranih predpisih prepovedano, tudi, če beseda "alkohol" v napisih ni bila imenovana.
pripor - podaljšanje pripora - nadomestitev pripora s hišnim priporom - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o hišnem priporu
Zahteve za varstvo zakonitosti tudi po spremenjeni določbi 420. člena ZKP (Ur. list RS, štev. 56/2003) ni mogoče vložiti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju hišnega pripora.
S sklepom, izpodbijanim z zahtevo za varstvo zakonitosti, okrožno sodišče ni odločilo o podaljšanju pripora, saj je bilo to glede na določilo 2. odstavka 207. člena ZKP dolžno storiti šele po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora, temveč je ugodilo predlogu obtoženčevega zagovornika in pripor nadomestilo s hišnim priporom. Zato bi se izrek sklepa drugostopenjskega sodišča, ki je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca, moral glasiti, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se ne ugodi predlogu obtoženčevega zagovornika za nadomestitev pripora s hišnim priporom in ne, da se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se obtožencu pripor podaljša iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
zagovornik po uradni dolžnosti - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - pravni pouk ob odvzemu prostosti - pregled spisov - zapisnik o glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - izvedenec - izločitev izvedenca - strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave - zaslišanje prič zunaj glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker obsojenec v delu pritožbenega postopka (po vložitvi pritožb) ni imel zagovornika, ki bi moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je v konkretni zadevi odgovor na vprašanje, ali je zaradi odsotnosti zagovornika prišlo do omejitve oziroma kršitve pravic obrambe, ki je imela za posledico nezakonitost sodbe, odvisen od presoje, ali bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v fazi pritožbenega postopka, v kateri je zagovornik, ki je obsojencu odpovedal pooblastilo, vložil pritožbo zoper prvostopno sodbo in v kateri so pritožbeni roki za vse upravičence do pritožbe že potekli, lahko bistveno vplivala na odločitev pritožbenega sodišča. Tudi v primeru, če bi bil postavljen zagovornik na seji pritožbenega senata (zagovornik, ki je vložil pritožbo, ni postavil zahteve v smislu 1. odstavka 378. člena ZKP), bi imel le pravico, da pojasni pritožbena stališča. Seje pritožbenega senata po 378. členu ZKP namreč ni mogoče enačiti z obravnavo po 380. členu ZKP, zato so lahko pojasnila strank iz 3. odstavka 378. člena ZKP dana le v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in jih ni dovoljeno širiti z razlogi, ki jih niso uveljavljale v pritožbi.
Okoliščina, da je stalna sodna izvedenka zaposlena pri Centru za kriminalističnotehnične preiskave, je ne izključuje od opravljanja izvedeništva v kazenskih postopkih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popravni sklep
Ker ni nobenega dvoma o tem, katerega oškodovanca je obsojenec udaril po roki, je očitno pravopisno napako glede priimka oškodovanca, do katere je prišlo že v obtožnem aktu in nato tudi v izreku prvostopenjske sodbe, mogoče odpraviti na podlagi 1. odstavka 365. člena ZKP bodisi na zahtevo strank, bodisi po uradni dolžnosti.
Odločbe o kazenski sankciji, izrečene v okviru predpisane kazenske sankcije, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22143
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2.KZ člen 25.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - sostorilstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Subjektivni element sostorilstva se največkrat kaže v dogovoru, načrtu sostorilcev o skupni storitvi kaznivega dejanja z medsebojno delitvijo dela pri njegovi izvršitvi.
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da bi višje sodišče ob pravilni uporabi kazenskega zakona in upoštevaje milejši zakon moralo obsojencu izreči milejšo kazen, kot jo je, vložnik uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, ki pa je zgolj pritožbeni razlog.
Primernosti izrečene kazenske sankcije s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
Kadar sodišče ugotovi obstoj sporne terjatve in naloži tožniku plačilo v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave (tretji odstavek 64. člena ZPPSL), mora v izreku navesti, kakšen je konkreten oblikovalen učinek prisilne poravnave na terjatev (v izreku mora jasno in določno navesti vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve).
posebne operativne metode in sredstva - čas trajanja ukrepov - nedovoljeni dokazi
Zmotno je mnenje, da lahko traja ukrep tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje le šest mesecev. Po določilu 3. odstavka 49. člena ZPol lahko izvajanje ukrepov iz 1. odstavka tega člena traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakokrat za tri mesece, za vsako podaljšanje pa se mora izdati pisna odobritev z obrazloženimi razlogi za podaljšanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22038
URS člen 23, 23/1.KZ člen 261, 261/4. KZ (1977) člen 191, 191/3. KZJ člen 95, 95/1-4.ZKP člen 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - sojenje v razumnem roku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Obsojencu je obtožba očitala, da je protipravno premoženjsko korist pridobil obrtni zadrugi, torej ne sebi, kar ustreza kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odstavku 191.
člena KZ-77. Po opisu kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja (enako tudi sedanji 4. odstavek 261. člena KZ), pa je bil lahko za izvršitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja storilec kriv le, če je protipravno premoženjsko korist pridobil sebi, ne pa drugemu.
Bistveni znak kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 172. člena KZ-77 je tudi nastanek škode, bodisi na premoženju oškodovanca, bodisi na premoženju koga drugega. Ker je v izreku pravnomočne sodbe povzeto le zakonsko določilo, in sicer "da je oškodovanec kaj storil v škodo svojega premoženja", ne da bi bila škoda konkretizirana in v katerem tudi ni opisano, kakšna premoženjska škoda naj bi oškodovancu nastala pri zamenjavi osebnih avtomobilov, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja izsiljevanja. V tem primeru pa so podani vsi znaki kaznivega dejanja prisiljenja po 1. odstavku 61. člena KZ-77.
izločitev obvestila - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - upravičenci za vložitev zahteve
V skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZKP je bilo sodišče dolžno izločiti iz kazenskega spisa tudi zapis v kazenski ovadbi, v katerem je zajeto obsojenčevo stališče do kaznivega dejanja. Ker pa zahteva za varstvo zakonitosti ne obrazloži, kako naj bi kršitev določbe 3. odstavka 83. člena ZKP sploh vplivala na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP Vrhovno sodišče te kršitve ni moglo preizkusiti.
Obsojenčeva žena in hči nimata pravice do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti razen v primeru njegove smrti (1. odstavek 421. člena ZKP).
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si tožnik kot investitor pred tem pridobil ustrezno dovoljenje.