URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/4, 334, 334/1, 340, 340/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - glavna obravnava - branje zapisnisnika o izpovedbi priče
Stranka mora izvedbo določenega dokaza predlagati, nadalje mora z določeno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost tega dokaza, sodišče pa bo kršilo pravico do obrambe obdolžencu šele takrat, ko bo izvedbo takšnega dokaza zavrnilo, ne da bi pred tem presojalo njegovo relevantnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22048
KZ člen 133, 133/2.ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - nevarno sredstvo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pravnomočni sodbi se kot sredstvo, s katerim se telo lahko hudo poškoduje, zatrjuje "ročaj delovnega kmečkega orodja", s katerim je obsojenec udaril po hrbtu oškodovanca in mu s tem prizadejal oteklino v predelu leve lopatice z malenkostno odrgnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ocenilo, da je obsojenec ob dogodku lahko imel v rokah vile ali grablje, da pa to za presojo zadeve ni pomembno; v obeh primerih gre namreč za kmečko orodje, katerega ročaj je običajno primerljivo trden in debel. Po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke pa je bil oškodovanec udarjen s topim trdim predmetom na način in v okoliščinah, zaradi katerih bi lahko po mnenju izvedenca prišlo tudi do hude telesne poškodbe. Na podlagi omenjenega opisa kaznivega dejanja in v povezavi z navedeno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe je treba ugotoviti, da je sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, konkretizirano do te mere, da omogoča zanesljivo pravno vrednotenje, da je bilo pri storitvi kaznivega dejanja uporabljeno sredstvo v smislu 2. odstavka 133. člena KZ, s tem pa tudi zanesljivo sklepanje o obstoju kaznivega dejanja.
Ker zagovornik ne zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče netočno reproducira oškodovančevo izpovedbo (le v takšnem primeru bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, na katero se sklicuje), pač pa, da dokazni zaključki prvostopenjskega sodišča ne sledijo oškodovančevi izpovedbi, s tem uveljavlja nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti.
Glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člena ZOR) leži breme dokazovanja, da ni odgovoren za škodo, na povzročitelju škode. Na splošno tudi velja, da je trditveno in dokazno breme za ugovorne navedbe na toženi stranki.
napredovanje v naziv - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja na seji
Če sodišče prve stopnje samo na seji ugotavlja dejansko stanje in je to vplivalo na odločitev, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (4. odst. 72. čl. ZUS).
ZPP člen 5, 137, 137/2, 367, 367/1.URS člen 22. ZNP člne 4.
pravočasnost revizije - prepozna revizija - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - več pooblaščencev - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - zavrženje revizije
Kadar ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe pravnemu pooblaščencu in ne (tudi) od kasnejše vročitve drugemu pooblaščencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22144
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 340, 340/4, 371, 371/1-8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 67, 67/1.
nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prvi policijski ukrepi - nastavitev pasti za domače tatove - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev listin - varnostni ukrepi - prepoved opravljanja poklica
Ker sme policija v skladu z določbama 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP uporabiti metode kriminalistično-tehnične narave, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v ostalih določbah ZKP in drugih predpisih (Zakon o policiji) niso predpisani posebni pogoji in načini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domače tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseženo v obsojenčevo pravico do zasebnosti, dovoljen.
Pritožbeno sodišče ni odločalo o sodbi sodišča prve stopnje z dne 09.05.2000 o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka, ker je ta sodba postala pravnomočna po izteku pritožbenega roka, saj tožnik proti tej sodbi prve stopnje ni vložil pritožbe. Njegov revizijski predlog za tako spremembo, da se ugodi njegovemu primarnemu tožbenemu zahtevku, je torej naperjen zoper sodbo, zoper katero po zakonu revizije ni mogoče vložiti.
Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega procesno pomeni spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Čeprav sta glavni in podrejeni tožbeni zahtevek v določeni odvisnosti, ker sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Za samostojno naravo podrejenega tožbenega zahtevka govori tudi dejstvo, da lahko tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavlja samostojno kot glavni zahtevek v posebni pravdi. Pri različni pravni in dejanski podlagi obeh zahtevkov se vrednost spornega predmeta ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Tožnik bi moral ob spremembi tožbe z naknadnim uveljavljanjem podrejenega tožbenega zahtevka opredeliti tudi vrednost spremenjenega spornega predmeta svojega nedenarnega tožbenega zahtevka proti prvemu tožencu. Ker tega ni storil, si v tem delu ni zagotovil pravice do revizije.
Sodišči sta v tožnikovo korist šteli, da je petletni zastaralni rok za vrnitev plačanega dela kupnine pričel teči junija 1993, ko je bil pravnomočno zavrnjen predlog za obnovo v prejšnji pravdi. Ker pa je tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavljal šele s spremembo tožbe na naroku 09.05.2000, je to storil po izteku zastaralnega roka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med odločilnimi dejstvi in sodbo
Samo zato, ker iz enega od številnih izvedenih dokazov izhaja, da naj bi dolg tožene stranke znašal manj, kot pa je bilo dosojeno, še ni mogoče šteti, da je podana (absolutna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Če je bilo o odmeri funkcionalnega zemljišča že odločeno in to pravnomočno je organ prve stopnje pravilno odločil, ko je novo zahtevo tožnika s sklepom zavrgel.
Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin.
Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.
CZ (1976) člen 30b. ZUP (1986) člen 170, 170/2. ZUS člen 59, 76.
carinska oprostitev - dokazovanje - listina, izdana v tujem jeziku
Podlaga za odločitev upravnega organa so sicer glede na določbo 2. odstavka 170. člena ZUP/86 tudi listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, vendar morajo biti predložene v overjenem prevodu.
gradnja brez lokacijskega dovoljenja - ukrep urbanističnega inšpektorja
Če investitor gradi brez predpisanih dovoljenj, mu urbanistični inšpektor tako gradnjo prepove, odredi njeno odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje. Enako velja tudi v primeru, če investitor gradi v nasprotju z izdanim dovoljenjem.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni postopek - verodostojnost zapisnika
Zapisnik, iz katerega ni razvidno, kaj so izjavili prisotni in kaj je ugotovil inšpektor ter se zaslišani pod svoje izjave niso podpisali, ni verodostojen in ne more biti dokaz o ugotovitvah in izjavah, ki so v njem navedene. Ker drugi dokazi niso bili predloženi, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 112, 196, 197, 343, 365. ZUS člen 16, 70.
sosporniki - enotno sosporništvo - učinek
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo kot prepozno le pritožbo zoper sodbo enega izmed enotnih sospornikov, čeprav za ostala dva enotna sospornika v zvezi z enotno pritožbo vseh treh pritožbeni rok še ni potekel.
ZUS člen 73. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah člen 5.
ukrep inšpektorja za letalski promet - odvzem letalskega dovoljenja za določen čas
S pristankom ultra lahkega letala na športnem igrišču v Planici, ki ni letališče, je tožnik kršil načelo varnega letenja ter hudo ogrozil varnost zračnega prometa, zato je bilo ukrepanje letalskega inšpektorja, ki mu je odvzel letalsko dovoljenje za čas do uspešno opravljenega preizkusa strokovne usposobljenosti, pravilno in zakonito.