ZTZPUS člen 16/1-7, 3, 16/1-2, 16/1-3, 16/1-7, 3, 16/1-2, 16/1-3.
preskus skladnosti proizvodov s tehničnimi zahtevami - ES izjava o skladnosti in oznaka o skladnosti CE - ukrep tržnega inšpektorja
Oznake o skladnosti CE, s katerimi so označeni proizvodi v dokaz izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev ter pisne ES izjave o skladnosti proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenega zastopnika, predstavljajo le interno kontrolo proizvodnje, ki ne izključuje zunanje kontrole blaga za to pristojnih (inšpekcijskih) organov držav članic Evropske unije. Oznaka CE na izdelku namreč pomeni le, da izdelek ustreza zahtevam zakonodaje Evropske unije, ki se nanaša na posamezen proizvod. Države članice zato ne smejo omejevati dajanja na trg in uporabe proizvodov, opremljenih z omenjeno oznako, razen če obstajajo dokazi o neskladnosti proizvoda. Ovire za vnovičnem preskus varnosti oziroma skladnosti proizvodov pa iz navedenih razlogov ne predstavlja niti v postopku predložena tehnična dokumentacija, ki jo je bil dolžan pripraviti proizvajalec.
Neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana niso določbe 1. člena ZVV, temveč so to nadaljnje zakonske določbe (od 2. do 4. člena ZVV). Glede položaja vojnega veterana po 6. alinei 2. člena ZVV se dokazovanje položaja pripadnika omenjene strukture ne omejuje samo na potrdilo, temveč je mogoče dokazovati omenjene zakonske pogoje tudi z drugimi dokazili, zlasti v primerih, ko se uradne evidence niso vodile ali ohranile, ali pa so bile nepopolne.
ZUP člen 298, 298. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 2, 5, 5/2.
dopustnost upravnega spora - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - upravni spor
Iz določb ZUS-1 izhaja, da upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
ZIS člen 74, 74/4, 74, 74/4. ZUS člen 34/2, 4, 4/1, 34, 34/2, 4, 4/1, 34.
pravni interes - zavrženje tožbe - upravni spor
Zgolj z navedbo tožeče stranke, da je tudi sama uvrščena v zadevno turistično območje, le-ta še ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero nasprotuje uvrstitvi neke druge občine v to isto območje, saj njene navedbe o zmanjšanju sredstev iz naslova delitve koncesijske dajatve (čemur je oblikovanje zaokroženih turističnih območij sicer namenjeno), ne predstavljajo pravnega interesa ali pravne koristi, temveč kvečjemu dejanski interes.
ZUS člen 1. ZGO-1 člen 21, 21/1, 21/2, 21, 21/1, 21/2.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - pridobitev statusa grajenega javnega dobra
Izpodbijani sklep ne predstavlja podlage za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa javnega dobra po določbah ZGO-1. Gre za akt poslovanja občinskega sveta, ki ne vsebuje določb, ki bi urejale pravice in obveznosti, in ne določb, ki bi navzven določale pravne učinke.
lovska družina - stvarna nepristojnost - sankcija članu lovske družine
Ko se izpodbijajo odločitve lovske družine, kadar ta izreka sankcije zoper svoje člane, ne gre za zadevo, ki bi sodila v pristojnost upravnega sodstva, ampak za spor iz civilnopravnega razmnerja, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - operater s pomembno tržno močjo
V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje trgov v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi se pri tem lahko upoštevalo le podatke iz enoletnega intervala. Pri določitvi relevantnega trga (medoperaterski trg) se lahko upošteva povezanost grosističnega trga z maloprodajnim trgom, če se ugotovi, da je to potrebno. Kadar Agencija ugotavlja, ali ima operater pomembno tržno moč, presoja merila iz 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave, pri čemer mora za vsako od navedenih meril, ki jih upošteva pri svoji odločitvi, navesti tehtne razloge. Pri določitvi operaterja s pomembno tržno močjo Agencija takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom in za take obveznosti navede razloge ter pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
življenjski pomen izida zadeve za prosilca - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve (izročitve premičnin) na podlagi izvršljive sodne poravnave. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP in zaključila, da zadeva za tožnico oziroma njeno družino ni življenjskega pomena. Pri tem je izhajala iz tega, za kaj se navedene premičnine uporabljajo, in zaključila, da tožnica navedenih premičnin nujno ne potrebuje. Tožnica v tožbi temu nasprotuje in se sklicuje na to, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, čemur pritrjuje tudi sodišče.
Za nično se izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, in sicer iz razloga pravne ali dejanske nemožnosti izvršitve. Predmetna odločba pa je bila v obsegu, kot je bilo odločeno z njenim dispozitivom, z vpisom denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo izvršena, zato predlog za izrek odločbe za nično iz razloga po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP ni utemeljen.
V skladu z določbami ZUstS učinkuje odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004 o ugotovitvi neskladnosti ZDavP z Ustavo le na tista pravna razmerja od tistih, ki so navedena v 11. točki obrazložitve, o katerih tudi do učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Za odpravo pravnomočne odmerne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi na podlagi kasneje izdane odločbe Ustavnega sodišča, ob upoštevanju zakonske ureditve izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP (158. člen Ustave) glede na opisane učinke odločb Ustavnega sodišča ni pravne podlage.
Rok za vračilo davka, ki je kot upravna zadeva (stvar) urejena v ZDavP, je 30 dni od dneva vročitve odločbe. Tožena stranka zato svojo odločitev utemeljeno opre na relevantne določbe ZDavP. Hkrati utemeljeno zavrne tudi uporabo določb Obligacijskega zakonika, ki ne morejo predstavljati pravne podlage za odločanje o pravicah in obveznostih na področju upravnega prava. Zamudne obresti so res stranska terjatev glavne denarne obveznosti in je zanje značilna akcesornost, vendar pa v davčnem postopku obresti strankam (upravičencem in zavezancem) ne pripadajo, če tega zakon izrecno ne določa.
otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB - status žrtve vojnega nasilja
Ker tudi še po poteku postavljenega roka ZZVN ni usklajen z Ustavo, ga je potrebno v konkretnem primeru razložiti oziroma uporabiti na način, ki ne bo v neskladju z Ustavo.
ZGO-1 člen 3, 3/3, 152, 3, 3/3, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 9, 9/1, 25c, 9, 9/1, 25c.
ukrep gradbenega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj - enostavni objekt
Podrobnejše pogoje gradnje brez gradbenega dovoljenja določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Pravilnik). Za gradnjo začasnega objekta, ki je namenjen sezonski turistični ponudbi, Pravilnik določa več pogojev. Tako objekt med drugim ne sme presegati površine 50 m2, narejen mora biti v montažni izvedbi, po koncu turistične sezone, najpozneje pa v enem letu po izdaji lokacijske informacije, pa ga je treba odstraniti. Ker v obravnavanem primeru navedeni pogoji za gradnjo objekta brez upravnega dovoljenja niso bili izpolnjeni, je šlo za nelegalno gradnjo, zato je inšpektor inšpekcijskemu zavezancu utemeljeno odredil inšpekcijske ukrepe.
veljavnost gradbenega dovoljenja kot predhodno vprašanje - zahtevek za izdajo ugotovitvene odločbe - pravna korist - inšpekcijski postopek - upravni postopek - dopolnilna odločba - podrejeno uveljavljanje zahtevkov
Tak način uveljavljanja zahtevkov, ko se drugi uveljavlja podrejeno, pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvopostavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa tudi o drugopostavljenem. Ker je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek za odpravo klavzule o neveljavnosti, bi moral odločiti še o zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe. ZUP izrecno res ne predvideva izdaje ugotovitvene odločbe o tem, da neko gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, vendar pa je zahteva tožnice za njeno izdajo - glede na dejstvo, da je uradna oseba organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, nanj zapisala klavzulo, da je določenega dne prenehalo veljati - upravičena.
URS člen 3a, 3a. ZUP člen 164/2, 164/2. ZMZ člen 75/4, 15, 56, 57, 75/4, 15, 56, 57. PES člen 63/1.
skladnost zakona z direktivo - skladnost direktive z mednarodno pogodbo - ponovna prošnja - posebej ranljiva skupina - ocena verodostojnosti - mednarodna zaščita
Že iz besedila člena 32(3) Direktive št. 2005/85/EC izhaja, da naj predhodni postopek v nacionalni zakonodaji ne bi pomenil le, da pristojni organ zgolj ugotavlja, ali je stranka predložila nek nov pomemben element z vidika pogojev za mednarodno zaščito ali tega ni storila, ampak da naj bi pristojni organ te nove "elemente", "navedbe", "ugotovitve" tudi "predhodno obravnaval" (32(1) in (3) člen Direktive). Iz primerljive mednarodno-pravne sodne prakse namreč izhaja, da od oseb, ki so bile v obdobju preganjanja žrtve nasilja, ni mogoče zahtevati, da ob prvem zaslišanju pristojnemu organu v vsakem primeru, ne glede na konkretne okoliščine, razkrijejo podrobnosti ali vse elemente nasilja, katerih žrtve so bile. Tožena stranka mora tovrstne okoliščine presojati glede na standarde in kulturo okolja, iz katerega prihaja tožnica, kajti sicer bi izpodbijano stališče pomenilo, da je od žrtev nasilja vedno upravičeno zahtevati, da mučenje ali nečloveško ravnanje takoj prijavijo in ga naznanijo okolju in da ga tudi natančno opišejo ob prvem zaslišanju v upravnem postopku. V ponovnem postopku mora biti morebitna ugotovitev, da nova navedba ne povečuje v dovolj "pomembni meri verjetnosti", da prosilka izpolnjuje pogoje za status begunca (32(4) člen Direktive št. 2005/85/EC), ustrezno argumentirana, ne pa implicitna. Trditev oziroma nova navedba, da je iz občine A. bila pregnana še zadnja aškalijska družina po oceni sodišča samo po sebi ni nepomembno dejstvo z vidika izpolnjevanja pogojev za pridobitev mednarodne zaščite (v smislu zadnjega dela določila 1. odstavka 56. člena ZMZ).
ZDavP člen 4, 6, 4, 6. ZUP člen 129, 129/4, 129, 129/4.
res iudicata - fikcija vročitve
V 4. členu ZDavP je urejeno osebno vročanje, ki se v primeru, da se ne more opraviti (kot v obravnavanem primeru), opravi na način, kot je določeno v 6. členu ZDavP. Tožnik je bil 13. 1. 2000 obveščen o prispeli pošiljki zanj, ki jo v roku 15 dni ni dvignil, zato v obravnavanem primeru pride do zakonske fikcije vročitve, tako, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oz. v poštnem nabiralniku prostorov, ob pogoju, da je bil naslovnik na to opozorjen v samem sporočilu (2. odstavek 6. člena ZDavP). Ker je po povedanem glede na dokumente v spisih izkazana okoliščina, po kateri se po zakonu šteje, da je bila vročitev opravljena pravilno, tožnik ne more zahtevati odločitev o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno (4. točka 1. odstavka 129. člena ZUP).
V obravnavani zadevi ne gre za kršitev načela 'ne bis in idem'. Tožena stranka oziroma pred njo prvostopni organ sta pojasnila, da je bil pri tožniku opravljen inšpekcijski pregled pravilnosti obračuna davka na dodano vrednost za leto 2000, in sicer, da je bilo opravljenih že pet inšpekcijskih pregledov. Po 112. členu ZDavP davčni organ lahko nadzira in preverja pravilnost davčnega obračuna in izda odločbo v roku 10 let od roka za predložitev davčnega obračuna. To po mnenju sodišča ni mišljeno tako, da ne bi mogel davčni organ preizkušati istega časovnega obdobja, predvsem v primeru, kadar pred tem ni bil opravljen celovit inšpekcijski pregled. Davčni organ lahko pristopa tudi k delnim inšpekcijskim pregledom in v tem primeru, pojasni, kaj pregleduje. Zato pa tudi po mnenju sodišča ni razloga, da se za isto obdobje ne bi smelo opraviti več pregledov, kolikor se nanašajo na različne pravne podlage, glede na to, da je obveznost davčnega zavezanca pravilno obračunavanje in plačevanje davkov.
Tožnik se postopka izdaje upravnega akta kot stranka ali stranski udeleženec ni udeleževal, zato po določbah ZUS-1 ne more nastopati kot stranka - tožnik v upravnem sporu.
Termina "v času oboroženih spopadov" ni mogoče enačiti s terminom "neposredno med oboroženimi spopadi", saj zadnji dejansko pomeni prisotnost osebe v oboroženih spopadih, prvi termin pa tega ne določa.
Ker je bila gradnja na nerazlaščenih zemljiščih v celoti izvedena, kar pomeni, da je bil namen, ki je bil podlaga za razlastitev uresničen, vračilo razlaščenih zemljišč ni možno, ne glede na neuporabo določenega dela zemljišč za gradnjo.