ZZZDR člen 211, 211. ZUP člen 253, 253/2, 253, 253/2. ZDVGOMP člen 16, 21, 21/1, 16, 21, 21/1. ZUreP-1 člen 97, 97/2, 97, 97/2.
razlastitev - postopek sporazumevanja kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve odločanje v škodo pritožnika - postavitev skrbnika za poseben primer
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila v škodo tožnika kot pritožnika, čeprav v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni razlogi iz katerih lahko upravni organ druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 253. člena ZUP spremeni prvostopno odločbo v škodo pritožnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil v konkretnem primeru predlog za uvedbo razlastitvenega postopka podan še pred vročitvijo prve ponudbe za odkup nepremičnin tožniku kot skrbniku za posebni primer, zato je organ prve stopnje s prvostopno odločbo kršil pravila postopka, s tem ko je dovolil uvedbo razlastitvenega postopka, čeprav za njegovo uvedbo ni bil izpolnjen z zakonom določen pogoj. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bila uvedba razlastitvenega postopka v konkretnem primeru potrebna, da se je po 2. odstavku 97. člena ZUreP-1 tožnik lahko imenoval za skrbnika za posebni primer, ker ponudbe za odkup nepremičnin lastnikom ni bilo mogoče vročiti.
opustitev cepljenja na predlog staršev - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo - cepljenje otrok
Tožnika kot starša, ki sta vložila predlog za opustitev cepljenja njunih otrok, bi morala temu priložiti njuno zdravstveno dokumentacijo, da bi bilo mogoče šteti predlog kot popoln.
Tudi po presoji sodišča v davčnem predpisu (ZDavP) ni podlage za obrestovanje vrnjenih zamudnih obresti od neupravičeno ali preveč plačanega davka. Prav tako ni podlage za to, da bi se zamudni obresti obračunavale "vsaj" od takrat, ko je bila izdana odločba Ustavnega sodišča.
ZDavP člen 15a, 21. ZUP člen 138, 145, 146, 138, 145, 146.
davek od dohodka iz dejavnosti - dopolnilni zapisnik v davčnem postopku - DDV
Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen z vsemi ugotovitvami davčnega organa, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. S tem, ko je tožnik za te ugotovitve izvedel šele iz same odločbe, ni mogoče zagovarjati stališča, da ne gre za kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev v obravnavani zadevi.
ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil - mednarodna zaščita - azil - omejitev gibanja
Smiselna uporaba določila 1. odstavka 75. člena ZTuj-1 pomeni, da mora tožena stranka pri uporabi 1. alinee 1. odstavka 51. člena ZMZ upoštevati, ali je prosilec imel kakšno možnost, da bi prišel v Slovenijo z dokumentom, ki ga je mogoče kot primerljivega umestiti v določilo 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in ali prosilec za azil, ki nima takšnega dokumenta, vzbuja zadosten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Če tožena stranka tak dvom v istovetnost prosilca za azil utemelji, potem lahko uporabi določbo, ki pravi, da je "potrebno" začasno omejiti gibanje zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca za azil. Če prosilec za azil predloži ustrezen dokument o istovetnosti v smislu 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, ali pa če tožena stranka na kakšni drugi podlagi nima več dvoma o zatrjevani istovetnosti tožnika, mora prenehati z izvajanjem ukrepa pred iztekom roka 3 mesecev.
rok za vložitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški - ocenljiva zadeva - stroški pravnega zastopanja - upravni postopek - stroški postopka - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve
Določba 133. člena ZUP/86 je le podlaga za odločitev o tem, kdo je zavezanec, ki mora nositi stroške v primeru, ko stranka, na čigar zahtevo se je postopek začel, to zahtevo tudi umakne, ter breme katerih stroškov mora nositi (nastalih do ustavitve postopka). Za katera konkretna dejanja v postopku in v kakšni višini je stranka z nasprotujočim si interesom upravičena do povračila, pa je treba uporabiti določbe 114. člena ZUP/86. (Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ocenjuje z vidika celotnega postopka, ko se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, pa se v plačilo lahko naložijo le potrebni oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Upravni organ je ravnal prav, ko je odločil o zahtevku stranke za povrnitev stroškov, čeprav ga je vložila šele po prejemu sklepa o ustavitvi postopka.
kršitev določb postopka - prilagojen izobraževalni program - usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - preverjanje ustreznosti usmeritve
Iz pomena pravice in pomena obravnavane zadeve za starše in mladoletnega otroka izhaja, da je treba procesne določbe ZUOPP glede sodelovanja strank v postopku uporabljati skupaj z določbami ZUP. Tožeči stranki imata tako prav, da bi jima morala tožena stranka vročiti tudi mnenje osnovne šole, v katero je otrok vključen. Na podlagi 3. odstavka 31. člena ZUOPP je namreč to mnenje, poleg mnenja komisije za usmerjanje, podlaga za odločitev o tem, ali je usmeritev ustrezna ali ne. Vendar pa upoštevaje, da je bilo mnenje osnovne šole upoštevano v izvedeniškem mnenju komisije za usmerjanje II. stopnje, ki je bilo tožečima stranka vročeno, navedena kršitev pravil postopka po prepričanju sodišča ni mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve o usmeritvi mladoletne B.B..
ZAzil člen 16/5, 9, 9/3, 16, 16/5, 9, 9/3, 16. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 4, 4/1, 4, 4/1.
pravica do nagrade za opravljeno delo - svetovalec za begunca
Po določilu 5. odstavka 16. člena ZAzil v povezavi s 3. odstavkom 9. člena ZAzil imajo svetovalci za begunce pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Na podlagi tega določila je bil sprejet Pravilnik. Določilo 1. odstavka 4. člena Pravilnika določa, da je svetovalec po pravnomočno končanem postopku za pridobitev azila dolžan ministrstvu za notranje zadeve predložiti določeno dokumentacijo (obrazložen stroškovnik po posameznih postavkah, vključno z originalnim pooblastilom za zastopanje), ki izkazuje upravičenost do nagrade in povračila stroškov. Kot pooblastilo za zastopanje pa se po 3. odstavku 2. člena Pravilnika šteje originalno pooblastilo z lastnoročnim podpisom prosilca za azil in pooblaščenega svetovalca ter datum (z besedo).
davčna izvršba - vročitev izvršilnega naslova - RTV prispevek
Tožnik lahko v pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi uveljavlja ugovor vročitve odločbe, s katero se mu nalaga plačilo dolga, saj kolikor mu odločba ni bila vročena, tudi nima pravnih posledic in izvršljivost ni nastopila.
naknaden obračun carinskega dolga - tarifiranje blaga v KN - zavezujoča informacija - naknadno preverjanje carinske deklaracije
Tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za uporabo inštituta zavezujoče tarifne informacije po 12. členu CZS. Tožnik bi zavezujočo tarifno informacijo lahko pridobil in jo uporabljal za uvoz delov za radarje, kot zatrjuje v tožbi, to pa iz upravnih spisov ne izhaja, pa tudi tožnik tega ne zatrjuje. Zgolj sklicevanje na tarifiranje blaga v ECL z dne 7. 1. 2004 pa ne pomeni zavezujoče informacije v smislu navedenega predpisa. V obravnavanem primeru je šlo za naknadno preverjanje deklaracije po 78. členu CZS. Podlago za izdajo izpodbijane odločbe je prvostopni organ pravilno navedel v 220. členu CZS, ki se nanaša na naknadno vknjižbo. Ker se po 62. členu ZICPES carinski dolg sporoči v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb, je po mnenju sodišča v obravnavani zadevi prvostopni organ tožniku pravilno sporočil znesek carinskega dolga z odločbo.
ZTZPUS člen 16/1-7, 3, 16/1-2, 16/1-3, 16/1-7, 3, 16/1-2, 16/1-3.
preskus skladnosti proizvodov s tehničnimi zahtevami - ES izjava o skladnosti in oznaka o skladnosti CE - ukrep tržnega inšpektorja
Oznake o skladnosti CE, s katerimi so označeni proizvodi v dokaz izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev ter pisne ES izjave o skladnosti proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenega zastopnika, predstavljajo le interno kontrolo proizvodnje, ki ne izključuje zunanje kontrole blaga za to pristojnih (inšpekcijskih) organov držav članic Evropske unije. Oznaka CE na izdelku namreč pomeni le, da izdelek ustreza zahtevam zakonodaje Evropske unije, ki se nanaša na posamezen proizvod. Države članice zato ne smejo omejevati dajanja na trg in uporabe proizvodov, opremljenih z omenjeno oznako, razen če obstajajo dokazi o neskladnosti proizvoda. Ovire za vnovičnem preskus varnosti oziroma skladnosti proizvodov pa iz navedenih razlogov ne predstavlja niti v postopku predložena tehnična dokumentacija, ki jo je bil dolžan pripraviti proizvajalec.
dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe - upravni spor
V obravnavani zadevi tožniki v upravnem sporu izpodbijajo odločbo, izdano v postopku na drugi stopnji, s katero je pritožbeni organ ugodil pritožbi prizadete stranke zoper odločbo upravne enote ter zadevo organu prve stopnje vrnil v ponoven postopek. Ker torej z drugostopenjsko odločbo postopek odločanja v zadevi, v kateri tožniki vlagajo tožbo, še ni končan, izpodbijana odločba ne predstavlja akta iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi ga bilo v upravnem sporu mogoče izpodbijati. Z dokončnostjo odločbe organa na drugi stopnji je namreč odpravljeni upravni akt prenehal obstajati, kar pomeni, da o zahtevku stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja še ni bilo odločeno z dokončno odločbo.
Pravno nasledstvo vlagateljice zahteve ni bilo izkazano, saj je prišlo do statusne spremembe na podlagi izločitve pravne prednice vlagateljice zahteve iz sestava Kmetijskega kombinata DDD, pri čemer je sporno zadružno premoženje ostalo v Kmetijskem kombinatu DDD.
Neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana niso določbe 1. člena ZVV, temveč so to nadaljnje zakonske določbe (od 2. do 4. člena ZVV). Glede položaja vojnega veterana po 6. alinei 2. člena ZVV se dokazovanje položaja pripadnika omenjene strukture ne omejuje samo na potrdilo, temveč je mogoče dokazovati omenjene zakonske pogoje tudi z drugimi dokazili, zlasti v primerih, ko se uradne evidence niso vodile ali ohranile, ali pa so bile nepopolne.
razpolaganje s premoženjem - začasna odredba - denacionalizacija
Namen začasne odredbe po 68. členu ZDen je preprečiti razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko onemogočilo vračanje v naravi v obsegu postavljenega zahtevka. Pojem razpolaganja v smislu 68. člena ZDen je (na podlagi primerjave vsebine s 1. odstavkom 88. člena ZDen, ki uporablja pojem "dopustno razpolaganje" v zvezi z obdelavo kmetijskih zemljišč in izvajanjem del v gozdovih) potrebno razumeti širše, izven stvarnopravnega pomena pojma razpolaganje, torej tudi v smislu upravljanja ali rabe (torej tudi ostalih dveh upravičenj, ki jih daje lastninska pravica). Po mnenju sodišča je začasna odredba torej upravičena (kot prepoved razpolaganja), kadar zavezanec ali upravljalec uresničujeta svojo lastninsko pravico na stvari, ki je predmet denacionalizacije, na način, ki bi lahko onemogočil vračanje v naravi v obsegu postavljenega zahtevka.
Potrdilo, ki ni javna listina, ne more biti neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana. Je pa lahko eden od dokazov in s tem listina, s katero se dokazuje zakonski status.
Iz dejstev, ki jih navaja tožnik, ne izhaja, da bi bilo tožniku mogoče priznati status vojnega veterana na podlagi določil ZVV. Da je bil v bolniškem staležu ni bilo sporno, iz tožnikovih navedb pa ne izhaja, da bi tožnik opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 v smislu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZVV.
ZDDV člen 40, 34, 34/1, 34/1-5, 40, 34, 34/1, 34/1-5.
odbitek vstopnega DDV - podatki, ki jih mora vsebovati račun - podatki o vrsti in količini opravljenih storitev - DDV
Ustaljena upravno sodna taksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih ta določba določa.