CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066605
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 159. ZNP-1 člen 96, 96/6. URS člen 35, 51, 51/3, 54, 56, 56/1. ZPacP člen 5, 5-7.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe - družinska sistemska psihoterapija - napotitev na zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - onemogočanje stikov z očetom - odtujitev otroka od roditelja - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - volja otroka - ogroženost otroka - največja korist otroka - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - vročanje pisanj mladoletni osebi - pravica otroka do izjave
Načela največje koristi otrok ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne.
Psihoterapija temelji na prostovoljnosti in motiviranosti udeležencev. Od izpolnjenosti obeh je odvisna njena uspešnost.
Preden sodišče po predlogu sodnega izvedenca odredi psihoterapijo, bi se moralo opredeliti, kdo potrebuje terapijo, ali bi bila potrebna individualna psihoterapija ali partnerska/starševska ali družinska psihoterapija, ali pa je primernejše družinsko svetovanje in kolikšna je verjetnost za uspeh terapije oziroma svetovanja glede na konkretno stanje. Predvsem se mora sodišče najprej opredeliti, ali za terapijo oziroma svetovanje obstaja motiviranost tistega, ki naj bi se terapiji oziroma svetovanju podvrgel.
ZPŠOIRSP člen 5, 10. OZ člen 131, 131/1. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nastanek nezmožnosti za delo - izgubljeni dobiček - uveljavljanje pravic - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - prikrajšanje - denarna socialna pomoč - trditveno in dokazno breme - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine
Nezakonito ravnanje države kot povzročitelja škode je zakonodajalec prepoznal s tem, ko je vsem oškodovancem ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, s katerimi so izkazali izbris, omogočil pridobitev enotne odškodnine po ZPŠOIRSP ter jih s tem razbremenil dokazovanja protipravnosti, škode in vzročne zveze v sodnem postopku.
Odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 25 oziroma 30 povprečnih plač v času sojenja predstavlja ustrezno individualno odmeno za prestane duševne bolečine zaradi izbrisa, hkrati pa je zaradi teže primera pravilno umeščena v okvir odškodnin, ki jih za podoben oziroma blažji obseg škode prejmejo drugi oškodovanci.
V sodni praksi se je višina denarne socialne pomoči v nekaterih primerih res uveljavila kot merilo za izgubljen zaslužek, vendar ob ugotovljenih konkretnih okoliščinah, da je prav izbris povzročil izgubo zaposlitve, saj si oseba kljub prizadevanjem ni mogla urediti svojega statusa. Zgolj otežen položaj zaradi izbrisa sam po sebi še ne zadostuje za zaključek o obstoju premoženjske škode oziroma ne izkazuje vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Obstoj premoženjske škode ne more ostati na ravni ugibanja, temveč mora biti izkazan, česar tožnika v tem sporu nista zmogla. Šele ugotovljen obstoj škode pri odmeri omogoča uporabo merila denarne socialne pomoči, kadar te ocene ni mogoče opraviti s primerjavo predhodno pridobljenih prihodkov.
Po drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP se pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, denarna odškodnina zmanjša za odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku. Zakon ne loči premoženjske in nepremoženjske škode, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Od v sodnem postopku določene skupne odškodnine je tako sodišče pravilno odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
URS člen 2. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 103/4, 112, 112/3, 112a, 112a/1, 112a/2.
zahtevek na izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačilo najemnine in stroškov - sprememba stanovanjskega zakona - načelo pravne države - neprava retroakrivnost - dopustna retroaktivnost - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje ustavnih pravic - poseg v lastninsko pravico - pravica do doma - pravica do primernega stanovanja
Za nepravo retroaktivnost gre, ko pravna norma učinkuje na konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo zakona, ni pa še bil v celoti zaključen. Načeloma ni prepovedana, razen če bi nedopustno posegla v načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli oziroma dobrinami treba v t.i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost. To je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da načelo pravne varnosti narekuje tehtanje med zaupanjem posameznika v trajnost obstoječega položaja na eni strani in ustavno varovano dobrino, ki jo varuje spremenjena ureditev.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se s spremenjenim načinom uveljavljanja odpovedi najemne pogodbe v primeru obstoja krivdnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 položaj najemnika ni bistveno poslabšal. Tudi sámo namreč meni, da je bistveno, da mora tudi po novi ureditvi lastnik pred izvensodno odpovedjo najemne pogodbe izvesti opominjevalni postopek, ki najemniku v primernem roku omogoča odpravo kršitve. Za izpraznitev stanovanja je še vedno predvidena tožba oziroma predlog za izdajo naloga za izpraznitev, torej postopek, v katerem ima najemnik možnost uveljavljati vse ugovore, tudi v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi opominjevalnega postopka. Za varstvo najemnikovega položaja je torej še vedno predviden sodni postopek.
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje - izvedena priča - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev pravice do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z zavrnitvijo predlaganega dokaza - soočenja izvedenca in strokovnjaka obrambe - je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe kot to določa 3. alineja 29. člena Ustave RS, obdolženemu ni bilo omogočeno strokovno izvajanje dokazov v njegovo korist in je s tem prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Postopek pred sodiščem je praviloma usten. Sodišče bi moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov obeh strokovnjakov izpodbijala izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem obeh strokovnjakov in njunim soočenjem z odrejenim izvedencem preizkusi mnenje izvedenca. Mnenje je bilo za obdolženega obremenilno. Obramba ima pravico zasliševati avtorja izvedenskega dela, ki obdolženca obremenjuje. To pa lahko opravi s pomočjo strokovnjakov in tako, da tudi doseže zaslišanje za obdolženca razbremenilnih prič.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00066243
ZDZdr člen 39. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - shizofrenija
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna udeleženka s tem, ko že 20 let ne zdravi svoje bolezni, huje ogroža svoje zdravje, ker s potekom časa psihoza praviloma postane odporna na zdravljenje in povzroči trajne in neodpravljive posledice na zdravju. Ker že ta ugotovitev, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, zadošča za izpolnitev pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, odgovor na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica zanika povzročanje premoženjske škode v stanovanju, pojasnjuje, zakaj je hodila po hiši s kladivom in zanika, da bi imela v sobi nože, ni potreben.
ZPP člen 102, 103, 116, 116/1, 142, 447, 447/1, 447/2, 458, 458/3. URS člen 15, 15/2.
vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljiv dogodek - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pritožbe - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - uradni jezik sodišča - pravica do uporabe svojega jezika
Z napačnim pravnim poukom sodišče tožencu ni moglo podeliti več pravic, kot mu jih gre po zakonu, a jih tudi ni smelo odvzeti.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da gre pri tožencu za dalj časa trajajoče zdravstveno stanje (star je 83 let in čaka na operacijo srca). Trditev da bi se stanje nenadno poslabšalo tako, da bi pritožniku onemogočalo prihod na narok ali/in pravočasno posredovanje prošnje za preložitev naroka ali/in poskrbeti, da bo opravo procesnega dejanja zagotovil preko pooblaščenca, toženec ni podal.
Roke za vložitev pritožbe in zakonsko ureditev, ki terja zavrženje prepozne pritožbe, ne da bi jo sodišče obravnavalo vsebinsko, je mogoče razumeti kot omejitev pravice do pritožbe. A vsaka omejitev ustavnih pravic ni nedopustna. Pravice v sodnem postopku so že po svoji naravi takšne, da je nujno, da zakon določi način njihovega izvrševanja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS).
Uveljavitvi načel ekonomičnosti in pospešitve postopka je namenjenih vrsta institutov, med njimi so tudi krajši roki. Pritožbeni rok res ne sme biti prekratek, a glede na to, da se v postopku v sporih majhne vrednosti obravnavajo manj zapletene zadeve, ki imajo manjši pomen za stranke ter ob upoštevanju razmerja med vrednostjo spora in stroški postopka, osemdnevni rok za vložitev pritožbe ni prekratek.
URS člen 19, 19/2, 22, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 46, 46/2, 47, 47/3, 53.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika - test sorazmernosti - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - blodnjavost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev drugega izvedenca - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi bodisi drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065974
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države - gradnja ceste - tržna manjvrednost nepremičnine - premoženjska škoda - imisije - zastaranje tožbenega zahtevka - vzrok nastanka škode - padanje kamenja na odseku cestišča
Temeljno pravno podlago za odškodninsko odgovornost države do posameznikov daje 26. člen URS. Skladno z njim država odgovarja za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem njenih organov ali nosilcev javnih pooblastil pri delu ali v zvezi z delom.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izgradnja novega viadukta sama po sebi predstavlja nov vir imisij, zaradi česar naj bi zastaranje z rušitvijo starega viadukta začelo teči znova. Ker os prenovljenega viadukta poteka po povsem enaki liniji kot os starega, oziroma ker lega sredinske osi novega viadukta ni drugačna od lege starega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo vrsto in obseg imisij, ki so obstajale že v času postavitve (prvega) viadukta B. v letu 1967, v primerjavi z vrsto in obsegom imisij po izgradnji novega viadukta v letu 2011.
Tržna manjvrednost nepremičnine zaradi vpliva padanja predmetov na tožnikovo nepremičnino se je torej zmanjšala že ob postavitvi prvega viadukta. Že takrat je tožniku nastala premoženjska škoda zaradi navedene imisije, ki je njen vzrok, zaradi česar je tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo iz tega naslova zaradi zastaranja (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ) pravilno zavrnjen. Poleg navedenega ni tožnik niti s stopnjo verjetnosti izkazal nastanka pretekle ali bodoče škode zaradi vpliva naleta in padca vozil z viadukta na nepremičnino. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je možnost padca vozila na tožnikovo nepremičnino zanemarljiva oziroma primerljiva z možnostjo naleta vozila v objekt na enaki oddaljenosti v nivoju ceste.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. ZIZ člen 288, 288/1.
zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti - kritika dela javnega delavca - objektivna žaljivost - negativna vrednostna sodba - ugovor pravnomočno razsojene stvari - skrbnost izvršitelja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Drži, da gre pri izjavah toženca za ostro kritiko, ki je nedvomno objektivno žaljiva in je lahko prizadela dobro ime in ugled tožnika. Vendar pa sporne izjave niso protipravne, saj toženec ni žalil tožnika kot fizične osebe. Očitki so bili izrečeni v zvezi z opravljanjem tožnikove službe kot sodnega izvršitelja in javne osebe ter so se nanašali na vodenje izvršilnega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066598
ZDZdr člen 39, 39/1-1, 53 do 68. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 353, 365, 365-2.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - vožnja pod vplivom mamil - ogrožanje zdravja in premoženja
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da zadržani svojih psihiatričnih težav ne prepozna, da do svojega stanja ni kritičen in obstoja in vpliva duševne motnje na svoje vedenje in funkcioniranje ni sposoben dojeti in posledično tudi ne potrebe po zdravljenju duševne motnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani v takšnem stanju prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja.
URS člen 37, 37/2. ZKP člen 16, 16/2, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/2, 45, 45/2.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni v tujini - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - dopustnost posega v ustavno pravico - odločba sodišča - tuja sodna odločba - vloga državnega tožilca
Sodna odločba tuje države je odločilna za presojo dopustnosti posega v zasebno tajnost in za ugotovitev, da ravnanje tuje države ni bilo v nasprotju s 37. členom Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064477
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 45, 45/1, 45/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14. ZDOdv člen 12. URS člen 40.
objava popravka po ZMed - objava popravka objavljenega obvestila - sprememba prvostopenjske odločitve - pravica do popravka - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija države - zakoniti zastopnik - predpravdni postopek - pooblaščena oseba - zahteva za objavo popravka - podpis vloge - obvezne sestavine vloge - vsebina popravka - obseg objave popravka - nekonkretiziranost predloga - interes države - zavrnitev zahtevka - poseg v pravice ali pravne koristi - tehtanje pravic v koliziji - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do popravka je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki na ta način dobi enakovredno možnost (preko medijev), da zaščiti svoje osebnostne pravice (čast in dobro ime oziroma ugled, dostojanstvo). Hkrati je z njo varovan interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si ustvari svoje mnenje. Po izrecni določbi 40. člena Ustave RS in določbah ZMed (prvi in tretji odstavek 26. člena in 31. člen ZMed) je pravica do popravka zagotovljena vsakomur, glede na svojo pravno naravo tudi pravnim osebam in v izjemnih primerih tudi državi. V krog naslovnikov so vključeni celo državni organi, ki praviloma nimajo pravne subjektivitete. Dejstvo, kdo in v čigavem imenu je podal predpravdno zahtevo za objavo popravka, na presojo aktivne legitimacije nima vpliva. Državni organi imajo zakonsko pooblastilo za neposredno komuniciranje z mediji po določenih - pooblaščenih odgovornih osebah in s tem za neposredno vlaganje zahteve za objavo popravka v predhodnem postopku v samem ZMed (prvi in tretji odstavek 45. člena ZMed).
Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. Popravek v ožjem smislu je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu. Popravek v širšem smislu pa je navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to predstavlja odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se mora popravek nanašati na bistveno vsebino objavljenega prispevka, s katerim je bilo poseženo v pravice in interese posameznika. Popravek mora biti vsebinsko ustrezen. Iz njega mora biti jasno razvidno, katere objavljene vsebine prizadeta oseba zanika, s katerimi dejstvi in okoliščinami jih izpodbija oziroma dopolnjuje. Le tako oblikovani popravek lahko služi obrambi pravic prizadetega na eni strani in na drugi strani javnosti omogoči oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Pavšalno zanikanje ne prispeva k argumentirani javni razpravi niti ni učinkovito sredstvo za varovanje osebnosti, dostojanstva in dobrega imena prizadetega. Z njim namreč ni mogoče ustvariti zadostnega (prepričljivega, razumnega) dvoma o trditvah spornega novinarskega prispevka. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v prispevku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi.
Ker je popravek vsebinsko prazen, presplošen in zanika kvečjemu tisti del objavljenega prispevka, ki generalizira splošne očitke o nezakonitem delu policije, ne more doseči svojega namena. Med objavljenim obvestilom in popravkom po presoji pritožbenega sodišča ni vsebinskega dialoga. Popravek na navedbe o eni in prevladujoči temi (konkretizirane navedbe o nezakonitem delu policije v določenem kazenskem postopku) odgovarja z drugo temo (splošnim opisom dela in vloge policije v predkazenskem in kazenskem postopku). Ker s splošnim in nekonkretiziranim popravkom slednji ne podaja vsebinskega odgovora na objavljeni prispevek o nezakonitem delovanju policije v konkretnem kazenskem postopku, je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.
Tožnica je pri nakazilu predujma sicer res napisala sklic za drugo pravdno zadevo, vendar to ne more iti na njeno škodo. Pri plačilu je namreč napisala sklic, ki ga je sodišče prve stopnje (napačno) napisalo v sklepu.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61, 63.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilen ukrep - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - zmožnost presoje realnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - zdravstvena dokumentacija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem - premestitev na odprti oddelek
Pri udeležencu gre za hudo psihično bolezen, razvijajočo se paranoidno shizofrenijo (ob znani genetski obremenjenosti v tej smeri), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti.
URS člen 26. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6, 8, 8/1, 33.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - plačilo denarne odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje policista - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - presoja sklepčnosti tožbe - nedovoljeni informativni dokazi
Protipravno ravnanje je pravni standard, ki ga na podlagi s strani tožnika zatrjevanega in ugotovljenega dejanskega stanja napolni sodišče v vsakem posameznem primeru. Protipravnost pri vodenju policijskih postopkov ni podana pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka, podana je le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti. Materialnopravno podlago za presojo pravilnosti ravnanja policistov predstavljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljne dolžnosti policije so: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tezo, da je bil žrtev sistematičnega in kontinuiranega policijskega nadlegovanja in nadzora, se tožnik ne more izogniti zahtevi po (vsaj osnovni) konkretizaciji (opisu) posameznih dogodkov (neupravičenih intervencij) in posameznih ravnanj policistov ob teh dogodkih. Tožnik bi moral trditve o dogodkih in ravnanjih policije substancirati na način, da bi jih bilo mogoče v dokaznem postopku preveriti, ter oceniti, ali je policija zlorabila svoja pooblastila. Ob upoštevanju dejstva, da je lokal F. obratoval tudi v nočnem času, ni mogoče izključiti, da je bil razlog za navzočnost policije opravljanje policijskih nalog. Prisotnost policije v gostinskem lokalu, tudi če je zelo pogosta, sama po sebi še ne predstavlja protipravnosti, zato bi moral tožnik glede ravnanj policije v domnevno številnih neupravičenih intervencijah v lokalu pojasniti, katera konkretna ravnanja ob konkretnih dogodkih šteje za golo nadlegovanje in neupravičen nadzor. Le ustrezno konkretizirana trditvena podlaga bi omogočala nadaljnjo presojo o sistematičnosti oziroma kontinuiranosti ravnanj, ter kvalifikacijo, da gre za ravnanja z elementi protipravnosti. Ker ob tem, da ni nasprotoval ugotovitvam o konkretnih prekrškovnih postopkih, tožnik ni konkretiziral svoje teze o policijskem šikaniranju, je teza ostala na ravni pavšalnosti.