OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00002536
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 15, 15/3, 15/4, 49, 49/2, 153. ZJS člen 2, 2/4, 6, 6/1, 10. - člen 1, 6, 7, 7/2, 35, 45. OZ člen 86, 86/1, 88. ZŠtip-1 člen 58, 58/1, 58/7, 58/7-2.
pogodba o štipendiranju - vračilo prejete štipendije - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - zaposlitev pri tujem delodajalcu - zaposlitev v Republiki Sloveniji - aktivni iskalec zaposlitve - pravo evropske skupnosti - prosto gibanje delavcev - javna ustanova ad futura - pravna oseba javnega prava - javni sklad - upravna pogodba - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic - rok za izpolnitev pogodbe - primernost roka - ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - načelo afirmacije pogodb
Po uveljavljenem stališču Sodišča Evropske unije pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Tožnik ni oseba zasebnega prava, ampak oseba javnega prava. Enako velja za njegovo predhodnico javno ustanovo Ad futura. Javna ustanova Ad futura je bila ustanovljena na podlagi Zakona o javnih skladih. ZJS je javni sklad opredelil kot pravno osebo javnega prava za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa. Ustanoviteljica Ad future je Republika Slovenija. Nadzor nad njenim delom in poslovanjem opravlja pristojni minister. Navedene značilnosti ji dajejo položaj organa, ki je neposredno zavezan k spoštovanju prava Skupnosti.
Od spoštovanja prava Skupnosti tožnika ne odvezuje niti dejstvo, da je sporna obveznost sestavni del pogodbe, sklenjene s tožencem. O pravici do štipendije je tožnik odločil z odločbo, izdano na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji odločbe sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega pogodbenega dogovarjanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, določeni s strani tožnika (bodisi iz pogojev javnega razpisa bodisi iz splošnih pogojev poslovanja). Ne gre torej za pogodbo civilnega prava, katere najpomembnejša značilnost je oblikovanje pogodbenega dogovora prek dogovarjanj in usklajevanj pogodbenih strank. Obravnavani pogodbi sta ne le glede na pogodbeno stranko, ampak tudi po svoji vsebini upravni pogodbi. Javni sklad kot pravna oseba javnega prava je z njeno sklenitvijo izvrševal upravno nalogo v javnem interesu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tridesetdnevni rok prekratek, da bi štipendistu nudil razumno možnost, da bi ob skrbnem prizadevanju (sploh v tako majhnem okolju, kot je Republika Slovenija) našel zaposlitev. Tako kratek čas ne omogoča niti izvedbe običajnega postopka od razpisa delovnega mesta do odločitve o izbiri oziroma do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega delovnih mest ni na pretek. Taka časovna omejitev izpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja zato nesprejemljivo težko breme za štipendista.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00000151
URS člen 34, 35. OZ člen 131. ZKP člen 100, 100/1, 101, 102.
javnopravna obveznost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - povzročitelj zatrjevane škode - pravdni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - neuspešna izvršba - pravica do povračila škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - varstvo osebnostnih pravic
Tožnik je poznal storilca domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije in je lahko uveljavljal civilnopravno varstvo svojih pravic. Zoper B. B. je (že od leta 2009) razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Zaradi opustitve preiskave domnevnega kaznivega dejanja ni bil kršen postopkovni vidik človekovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS.
stroški postopka - potrebni stroški - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Ob upoštevanju dejstva, da v obravnavani zadevi ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, tovrstnih okoliščin namreč tožena stranka v oporo izbire odvetnika izven delovnega območja prvostopnega sodišča ni zatrjevala in dokazovala, zgolj dejstvo, da tožena stranka svojo dejavnost opravlja v Ljubljani in da si je zato utemeljeno izbrala odvetnika iz Ljubljane, ne utemeljuje prisoje njegovih stroškov za prihod na glavno obravnavo kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.
URS člen 35, 37. ZKP člen 18, 18/2, 155a, 219a, 219a/2.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskava elektronske naprave - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pisna privolitev imetnika - vnaprejšnje soglasje - pravica do zasebnosti - test sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrep - tajno delovanje - tajni delavec
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje pravno relevantne podatke, na podlagi katerih je mogoče osumljenca identificirati, odkriti, prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek ali jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, vnaprejšnja pisna privolitev imetnika elektronske naprave predstavlja pravno veljavni temelj za izvedbo preiskovalnega ukrepa po določbi 219.a člena ZKP. Torej ni potrebno, da bi bila v navedeni procesni situaciji istočasno izdana (tudi) odredba sodišča, kot to zmotno, s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 37. člena Ustave RS, razlogujejo pritožniki.
Prvostopenjsko sodišče je napačno zaključilo, da je oškodovanec status tajnega delavca dobil že dne 16. 3. 2016, s podpisom privolitve za sodelovanje s policijo. Status tajnega delavca je namreč dobil šele 30. 3. 2016, saj sta zgolj pisni odredbi državne tožilke oziroma preiskovalne sodnice predstavljali normativno podlago za začetek in način delovanja pri izvajanju konkretnega prikritega preiskovalnega ukrepa.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080271
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 47, 51, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja – izvajanje dokazov – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče popolnoma prezrlo izpoved pridržane osebe. Njeno izpoved je povzelo, vendar pa ji glede na izvedensko mnenje in izpoved priče ter celoten spekter okoliščin primera ni sledilo. Tudi dejstvo, da pri prekinitvi zdravljenja ni prišlo do heteroagresije, še ne pomeni, da pridržana oseba zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0080270
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 362, 362/1. ZOPNI člen 28, 28/2.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti – odvzem premoženja nezakonitega izvora – zavrnitev predloga za prekinitev postopka – meje pritožbenega preizkusa – domneva nedolžnosti – kršitev ustavnih pravic – kazenska odgovornost
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001399
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/1, 350/2, 360, 360/1, 360/3, 362, 362/1.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - odvzem premoženja nezakonitega izvora - domneva nedolžnosti
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
USTAVNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080262
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 337, 337/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – kmetijsko zemljišče – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – postopek za določitev odškodnine
Odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča.
Zamudne obresti so pravilno dosojene od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080258
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 378. ZBPP člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravno priznana škoda – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo v korist proračuna Republike Slovenije
Stroški izvedbe dokaza z izvedencem, založeni iz proračunskih stroškov, so sestavni del stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM0023507
URS člen 22. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sklep o ustavitvi postopka - pomembnejši procesni sklep - pravica do izjave - nedopusten pomik pravice do izjave v pritožbeni postopek - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti sodne odločbe - nedopustno posplošeno sklicevanje na podatke v spisu
V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa. Ustavitev pomeni prenehanje procesnega razmerja med strankama izvršilnega postopka in s tem končno odločitev v postopku. Tako je bistveno, da se lahko o tem - za stranki bistvenem vprašanju, izjasnita, še preden sprejme sodišče svojo odločitev.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080286
URS člen 26. OZ člen 131. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost lokalne skupnosti – protipravno ravnanje lokalne skupnosti – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveze med (morebitnim protipravnim) ravnanjem toženke v postopku odmere komunalnega prispevka in zatrjevano škodo je pretrgana zaradi ravnanja Upravne enote. Slednja je namreč postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekinila do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere komunalnega prispevka, kljub temu da ta glede na določilo 9. odstavka 79. člena ZPNačrt ni pogoj za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00002487
URS člen 54.. ZZZDR člen 106.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do družinskega življenja - otrokova korist - stiki med otrokom in biološkim staršem, ki mu je bila roditeljska pravica odvzeta
V okviru ugotavljanja otrokove koristi treba namreč upoštevati tako načelo, da je v otrokovo korist, da se družinske vezi pretrgajo le izjemoma (na kar opozarja pritožba), kot tudi načelo, da je otroku v korist, da odrašča in se razvija v varnem in zdravem okolju. Pravica do družinskega življenja predlagateljice ne upravičuje do stikov, ki bi škodovali dekličinemu zdravju in razvoju. Če so stiki za deklico škodljivi, se mora materina pravica umakniti dekličini.
USTAVNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080257
URS člen 140, 141, 157. ZUstS člen 21. ZPP člen 154, 158, 339, 339/2, 458, 458/1. ZLS člen 28, 69. ZVO-1 člen 149, 149/3, 149/4.
spor majhne vrednosti – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – plačilo komunalnih storitev – cena komunalnih storitev – pravna narava občinskega sklepa – predpis – posamični akt
Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 22-1/2013 je posamični akt in ne podzakonski predpis. Njegova vsebinska in postopkovna presoja ni v pristojnosti pravdnega sodišča.
URS člen 2, 15, 155. ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190, 190a, 191, 192, 193.
prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - načelo zaupanja v pravo - povrnitev škode od zavarovalnice - avtomobilsko zavarovanje - izplačila iz naslova invalidnosti
Spremenjene določbe 193. člena ZPIZ-1, kot tudi člen 190.a ZPIZ-2, ki izrecno določata pravico tožeče stranke do povrnitve škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezno zavarovanje v prometu, so začele veljati šele s 1. 1. 2016, zato ne morejo vplivati na obveznost tožene stranke, pri kateri je bilo zavarovano vozilo povzročitelja invalidnosti, ki se nanaša na obdobje pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2B (na leta 2013, 2014 in 2015).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086079
URS člen 14, 22. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZSReg člen 17, 17/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1. ZNP člen 4, 4/1, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register – vpis spremembe – izbris družbenika – sprememba poslovnega deleža – prekinitev postopka – tožba na neveljavnost prenosa – predhodno vprašanje – sporna dejstva – udeleženec postopka za vpis v sodni register – sodba na podlagi pripoznave – pravica do izjave
Čeprav je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno le o prekinitvi postopka (in ne o dovolitvi predlaganega vpisa), bi sodišče prve stopnje, preden je odločilo o predlogih za prekinitev postopka, predlagatelju moralo dati možnost, da se o le-teh in o ugovorih zoper predlagani vpis izjavi in da utemelji svoje stališče, ki ga zagovarja v pritožbi, da odločitev o predhodnem vprašanju ni odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna, temveč le od pravnih vprašanj. Šele ko bi se sodišče prve stopnje seznanilo z argumenti vseh udeležencev glede predlogov za prekinitev postopka, bi o le-teh lahko odločilo.
Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP, v zvezi s 13. členom ZPP, ki določa, da sodišče lahko samo reši to vprašanje. Registrsko sodišče namreč prekine postopek le tedaj, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085219
OZ člen 480, 480/1. URS člen 23. EKČP člen 6. ZPP člen 112, 112/8.
pravice kupca – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – materialni prekluzivni rok – prekluzija – pravočasna vložitev tožbe, vendar na nepristojno sodišče – izguba pravic – pravica do sodnega varstva – pravica do dostopa do sodišča
Po oceni višjega sodišča je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, nesorazmerno z vidika ustavnih in konvencijskih pravic, predvsem 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo nastop prekluzije in tožeči stranki onemogočilo celostno vsebinsko obravnavo zahtevka, čeprav je v predpisanem enoletnem roku s tožbo jasno izrazila voljo, da želi sodno varstvo svojih (civilnih) pravic. Drži sicer, da je tožbo vložila pred nepristojnim sodiščem. Vendar zakonodajalec v prvem odstavku 480. člena OZ ni predpisal, da bi moral kupec v roku enega leta vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Določba prvega odstavka 480. člena OZ od kupca, če se želi izogniti nastopu prekluzije, zahteva (le), da zoper prodajalca najkasneje v roku enega leta uveljavlja sodno varstvo. Ta pogoja pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen, zato po prepričanju višjega sodišča pravica tožeče stranke iz naslova uvelajvljanja stvarnih napak ni mogla ugasniti.