USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – INVALIDI
VSL0085950
Konvencija o pravicah invalidov člen 12. ZNP člen 44, 46, 48, 48/2, 54, 54/1. ZZZDR člen 186, 187.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev odvzete poslovne sposobnosti – spremenjene razmere – zagovornik po uradni dolžnosti – skrbništvo – enakost pred zakonom – prepoved diskriminacije
Postopek vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti po vsebini ne predstavlja obnove postopka glede odvzema poslovne sposobnosti, temveč gre za postopek, v okviru katerega se presojajo spremenjene razmere in ne pravilnost prvotnega sklepa.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080219
URS člen 26. ZIZ člen 67, 67/1, 95, 95/1, 133a, 133a/3, 180, 180/1, 192, 192/1, 194, 194/2, 265. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 190, 190/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje državnega organa – protipravnost ravnanja sodnika – izvršba na denarna sredstva – ustavitev izvršbe – preplačilo izvrševane terjatve – premoženjska škoda – nasprotna izvršba
Država ni odgovorna za ravnanje izvršilnega sodišča, ki po delnih plačilih dolžnika (te je sicer vročalo upnici, ki je vlagala delne umike izvršbe in sodišče je izdajo ustrezne sklepe o ustavitvi postopka) ni sproti preverjalo, kolikšna je še odprta terjatev upnice do dolžnika ter je (ker je v imenu dolžnika zanj plačevala tudi tretja oseba) zato prišlo do preplačila izterjevanega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO
VSL0081248
URS člen 153, 153/2. ZPP člen 63. Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) člen 1, 1/2, 1/2-b, 24. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 1/2, 1/2-b.
spor o pristojnosti – stečajni postopek nad tožečo stranko – tožena stranka tuja pravna oseba – pristojnost slovenskega sodišča – Nova Luganska konvencija (NLK) – področje uporabe NLK
Če je tožena stranka družba s sedežem v Švici, tožeča stranka pa v stečaju, se pristojnost slovenskega sodišča določi po Novi luganski konvenciji.
URS člen 23, 25, 33. ZD člen 61, 76, 210. OZ člen 92, 93, 365.
neveljavnost oporoke – izpodbojnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastoj v zapuščinskem postopku po razglasitvi oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja – ničnost oporoke – ponarejena oporoka – neobstoječ pravni posel – pristnost podpisa oporočitelja
Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.
URS člen 23. ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – tek rokov – nova dejstva – pravica do sodnega varstva
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začne teči tedaj, ko stranka zve za ta dejstva. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega posnetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne vpliva. Za nova dejstva sta zvedela, ko sta slišala izpoved na naroku za glavno obravnavo.
URS člen 2. KZ-1 člen 31, 31/2, 299, 299/1. ZKP člen 89, 360, 360/3, 362.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - dolžnost predhodne napovedi pritožbe - zavrženje prepozne napovedi pritožbe zoper sodbo - opravičljiv razlog za zamudo - pouk glede napovedi pritožbe zoper sodbo - razglasitev sodbe v nenavzočnosti obdolženca - vročitev zapisnika o razglasitvi sodbe - razumevanje pravnega pouka - pravna država - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je razglasilo sodbo v obdolženčevi nenavzočnosti skladno s tretjim odstavkom 360. člena ZKP ter mu skladno s 362. členom ZKP vročilo zapisnik o razglasitvi sodbe s pravnim poukom o dolžnosti napovedi pritožbe zoper sodbo, zato ni bil prekršen 2. člen Ustave RS, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot pravno državo.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078115
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.
Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.
Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zakon o duševnem zdravju - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 8, 29. KZ-1 člen 187, 187/1. ZKP člen 12, 12/4, 148, 148/6, 178, 178/5, 340, 340/2, 355, 355/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-6.
omogočanje uživanja prepovedanih drog – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – uradni zaznamek o izjavi osumljenca – nedovoljeni dokazi – opiranje sodbe na vsebino uradnega zaznamka – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do obrambe – zaslišanje obremenilne priče – soglasje z branjem izpovedbe v preiskavi – odpoved procesnemu jamstvu
Ker je sodišče prve stopnje dokazno oceno oprlo na obremenilne dokaze, ki so bili izvedeni v sodnem postopku, ni mogoče trditi, da se izpodbijana sodba v ključni ali pretežni meri opira na uradni zaznamek o izjavi osumljenca po šestem odstavku 148. člena ZKP, kljub temu, da vsebina takšnega uradnega zaznamka nima dokazne vrednosti.
S podajo soglasja za branje izpovedbe priče na zaslišanju v preiskavi, na katerem obtoženec res ni bil navzoč, se je obramba ob seznanjenosti z vsebino pričine izpovedbe veljavno odpovedala procesnemu jamstvu neposredno zaslišati obremenilno pričo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - omejitev odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine le zaradi nedopustnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tudi zaradi očitno napačne odločitve o zavrnitvi vloge za državljanstvo, za prisojo odškodnine ne veljajo omejitve posebnega zakona, ki ureja pravico do denarne odškodnine (in drugih oblik pravičnega zadoščenja) z namenom poprave kršitev temeljnih pravic osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
pridržanje – podaljšanje pridržanja – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom – ogrožanje lastnega zdravja – povzročanje škode
Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe.
Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.
URS člen 23. ZST-1 člen 1, 1/3, 8, 11, 11/4, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212, 319, 319/2.
pravica do sodnega varstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - odlog plačila sodne takse - nov predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - zavrženje predloga za taksne olajšave - brezplačno varstvo pravic - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
O taksnih olajšavah pri pravnih osebah je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obrazloženost sklepa – vsebinsko prazna obrazložitev – kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako skopa, da ga ne more preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako niso jasni razlogi, zakaj bi bila rešitev v zadevi I Pg 514/2015 predhodno vprašanje za odločanje v predmetni zadevi. Obrazložitev sklepa je v tem smislu vsebinsko prazna.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je obveznost ustrezne obrazložitve sodne odločbe namenjena tudi zagotovitvi učinkovitosti pravice do pritožbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, je lahko zagotovljeno pravno sredstvo le navidezno. Pravica do pravnega sredstva pa je zagotovljena le, če je izpodbijana odločba obrazložena do te mere, da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. To pa pomeni, da mora biti tako konkretizirana, da omogoča presojo njene pravne pravilnosti. Teh kriterijev pa izpodbijani sklep ne izpolnjuje.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - podaljšanje zadržanja
Prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080164
URS člen 2, 22, 23, 24. ZOPNI člen 1, 2, 5, 7, 7/3, 7/4, 9, 9/1, 16, 17, 17a, 17a/2, 18, 18/1, 18/5, 20, 23, 23/1, 25, 26, 26/2, 28, 28/2, 29, 35, 35/1, 35/2. ZUstS člen 23. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/4, 180, 337, 337/1. ZKP člen 118, 119. ZZK-1 člen 98. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-2.
premoženje nezakonitega izvora – postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora – tožba – začasno zavarovanje – uporaba ZIZ – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – prepoved odtujitve in obremenitve – prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Ker je bilo obravnavano začasno zavarovanje predlagano (šele) v sami tožbi, je bilo dolžno sodišče prve stopnje pogoje za ugoditev takšnemu predlogu presojati zgolj v skladu z 28. členom ZOPNI, ki se v drugem odstavku jasno sklicuje na uporabo zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
ZOPNI ne določa roka za vložitev tožbe tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Če bi zakonodajalec tak rok v omenjenem zakonu nameraval določiti, bi to nedvomno storil jasno (izrecno). Ker tega ni storil in ker gre pri tem za ukrep civilno-pravne narave, je potrebno upoštevati splošne določbe civilnega (obligacijskega) prava o rokih, v katerih je moč zahtevke uveljavljati.
Predložitev sodne odločbe o začasnem zavarovanju oziroma zapisnika iz drugega odstavka 17.a člena ZOPNI ne predstavlja (procesne) predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.