NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014578
ZDZdr člen 47, 47/3, 64, 64/3.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice zadržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica do izjave o dokazu - razlogi sklepa
Udeleženka pavšalno graja sklep prvega sodišča o omejitvi pravice udeleženke pri izvajanju dokazov, saj ne pojasni, zakaj naj bi bil napačen. Do izvedenih dokazov se je opredelil njen po uradni dolžnosti postavljen odvetnik, ki nanje ni imel pripomb. Smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Udeleženka navsezadnje pritrjuje obstoju razlogov za omejitev njene pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ko omenja, da pred sprejemom na kliniko ni spala in jedla pet dni ter da v takšnem stanju niti zdrav človek ni sposoben spremljati obravnave.
obstoj delovnega raznerja - direktor - gospodarski spor - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o tem, da tožnik ni bil imenovan na funkcijo direktorja, in da posledično ni mogel opravljati dela, vezalo na pravnomočni sodbi v gospodarskem sporu. Utemeljitev v izpodbijani sodbi, da je delovno sodišče vezano na pravnomočni sodbi ni pravno sprejemljiva zaradi načela subjektivnih mej pravnomočnosti, saj tožnik v obeh navedenih zadevah ni bil stranka. Kot izhaja iz navedb tožnika in podatkov spisa, tožnik v navedenih zadevah do pravnomočnosti sodnih odločb ni imel možnosti sodelovati. Zato je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS oziroma očitana kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014579
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 79.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno.
URS člen 23, 23/1, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 73/3.
odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - varščina - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka
Upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden.
Zakonodajalec je povsem izključil vsebinsko presojo pravice tretjega v izvršilnem postopku in s tem občutno nagnil ravnotežje v korist upnika, saj lahko brez obrazložitve uspešno nasprotuje tretjemu, četudi tretji izkaže svojo pravico z javno listino (celo s pravnomočno sodno odločbo) po prvem odstavku 73. člena ZIZ. S tem je postavil tretjega v položaj, ko mora v ločenem postopku dokazovati tudi pravico, ki je že izkazana z izjemno visoko stopnjo verjetnosti, in to tudi, če upnik nasprotuje tretjemu iz povsem nepravnih razlogov, ki v pravdi nikakor ne morejo biti uspešni. V pojasnjenem položaju, ko je ravnotežje že tako močno nagnjeno v korist upnika, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s položitvijo varščine očitno prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo pravice tretjega.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-18, 10, 11, 11/5. ZPP člen 105a, 496, 496/1.
spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - neskladnost zakona z ustavo - gospodarska družba
Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije. Kapitalska družba ima večje poznavanje pravdnega postopka in tudi večjo sposobnost, že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (prvi odstavek 496. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse sploh smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku; v sodbi s polno obrazložitvijo se ne more več spremeniti. 22. člen Ustave Republike Slovenije, kot specialna, na enakost v sodnih postopkih nanašajoča se določba o enakopravnosti pred zakonom, po prepričanju pritožbenega sodišča torej ni kršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013275
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 14, 95, 95/2, 108, 335, 335-4, 366. URS člen 25.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje nasilja v družini - soprispevek oškodovanca - nedopusten poseg v čast in dobro ime - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - pravica do pritožbe - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna kategorija. ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje, vendar mora sodišče ob pretresanju, ali so ti izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v navedeno ustavno pravico. Toženec pritožbe res ni podpisal, je pa pritožbi priložil (k njej spel) novo pooblastilo odvetniku, ki ga je zastopal že pred sodiščem prve stopnje, na pooblastilu pa sta toženčev in odvetnikov podpis. V taki situaciji je treba šteti, da je pritožba podpisana.
ZKP člen 371, 371/2, 506, 506/3, 506/4. URS člen 22.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - razpis seje - pravica do izjave obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje ni odločalo po predpisanem postopku iz 506. člena Zakona o kazenskem postopku, kar pomeni kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP. Obsojencu tudi ni omogočilo, da se izjasni do zbranih dokazov v zvezi z odločitvijo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013038
ZPP člen 4, 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 357a, 454, 454/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZNP člen 4, 7, 37. ZPND člen 2, 4, 7, 7/1, 19, 21, 22a, 22a/1, 22a/2, 22a/3, 22a/5, 22d, 22d/1, 22d/2, 22d/3. ZNP člen 37.
nasilje v družini - prepoved približevanja - razpis naroka - opustitev razpisa naroka - nepravdni postopek - pravila nepravdnega postopka - ugovorni postopek - ugovor nasprotnega udeleženca - načelo kontradiktornosti postopka - načelo obojestranskega zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba predlaganih dokazov - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013852
ZPP člen 350, 350/2.
preizkus po uradni dolžnosti - dvom o pravdni sposobnosti - plačilo stroškov dobave toplotne energije - način delitve in obračuna stroškov - vezanost sodišča na ustavo in zakon - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Sodnik je vezan le na Ustavo in zakon. To pomeni, da če bi sodišče ugotovilo neustavnost ali protizakonitost katerega od pravilnikov, ga enostavno ne bi uporabilo (exceptio illegalis). Vendar za uporabo tega instituta v obravnavanem primeru ni potrebe.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
Oseba, ki se posluži samopomoči na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekorači dovoljeno samopomoč.
Solastnika ne moreta imeti absolutne pravice do popolne zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, saj sta omejena z zakonsko priznano pravico drugega solastnika.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
ObrZ člen 33, 34, 36, 37, 38. URS člen 2. ZDru-1 člen 14.
izključitev iz članstva - procesna jamstva - kriterij obrazloženosti - kršitev pravice do izjave - članstvo v zbornici
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka.
Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani.
Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.
prikriti preiskovalni ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - rok za začetek kazenskega pregona - avtentična razlaga zakona - načelo delitve oblasti - vezanost sodnika na ustavo in zakon - ustavna odločba - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017.
Ustavno sodišče je v točki 26 citirane odločbe zapisalo, da je ravnanje z izsledki, pridobljenimi s PPU, ki ga ureja četrti odstavek 153. člena ZKP, treba razlagati tako, da mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja teh PPU: (a) ali z ustreznim aktom začeti kazenski pregon, pri čemer izsledke PPU, ki so še v njegovi posesti, pošlje preiskovalnemu sodniku (ali senatu, ki preizkuša neposredno obtožnico, oziroma sodniku posamezniku, ki odloča o obtožnem predlogu) po določbah, ki urejajo vlaganje ustreznih aktov tožilca, ali (b) izjaviti, da ne bo začel kazenskega pregona, oziroma (c) dopustiti, da se dveletni rok izteče brez take izjave oziroma začetka kazenskega pregona. Navedlo je še, da iz določb ZKP ne izhaja razlaga, da za hrambo izsledkov PPU po izteku roka dveh let od konca njihovega izvajanja zadošča "gola izjava" državnega tožilca znotraj dveletnega roka, da bo začel pregon zoper osumljenca. Taka razlaga bi namreč osumljence dejansko spravljala v arbitrarno negotovost glede bodoče odločitve državnega tožilca o kazenskem pregonu.
Avtentična razlaga zakona namreč za sodišča ni zavezujoča, o čemer se je že izrekla tako sodna praksa kot pravna teorija. V skladu z določbo 125. člena Ustave je sodnik vezan na Ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Omenjena je le v Poslovniku Državnega zbora, ki določa le postopek njenega sprejema, ne opredeljuje pa niti njenega pomena niti njenih pravnih učinkov. Nezavezujoča narava avtentične razlage izhaja tudi iz ustavnega načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), po katerem je zakonodajalec pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku.
Ob takšnem stanju zadeve, je zato po oceni pritožbenega sodišča nujno potrebna razlaga določb četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP v skladu z zavezujočo razlago Ustavnega sodišča v odločbi z dne 24. 3. 2017, saj so za razliko od avtentične razlage, odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
V skladu z ustaljeno sodno prakso in obstoječo pravno teorijo ni dvoma, kaj pomeni ustrezen akt za začetek kazenskega pregona.
izbrisni razlog - neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ugovor upnika - nepravilna razlaga odločbe Ustavnega sodišča
Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče obravnavalo ugovor subjekta vpisa in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, postopek ustavilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno odločbo Ustavnega sodišča registrsko sodišče delno povzelo iztrgano iz konteksta celotne odločbe in okvira obravnave ter ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi ugotovilo protiustavnost ZFPPIPP zaradi neenakosti položajev upnikov, ki želijo z ugovorom preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije glede na to, ali je bil postopek izbrisa začet na podlagi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), ali pa na podlagi izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
Iz celotnega konteksta odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da se možnost uveljavljanja vsebinsko enakega ugovora kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, nanaša le na ugovor upnika, ne pa na ugovor subjekta vpisa.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.
pravica dostopa do omrežja za prenos električne energije - dostop do omrežja električne energije - nelegalna gradnja - ranljivi odjemalci in nujna oskbra - romska skupnost - pravica do varnosti - kolizija pravic
Določilo 51. člena EZ-1, na katerega se sklicuje tožnik, v njegovem primeru nedvomno ni uporabno. Tožnik namreč ni (ranljivi) odjemalec električne energije, ker doslej nesporno (še) ni (bil) legalno priključen na omrežje. Objekt, v katerem živi, je nelegalna gradnja, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev po 147. členu EZ-1 za priključitev na omrežje, prav tako ne predpisanih tehničnih zahtev iz 149. člena EZ-1. Posebne pravice, ki jih tožnik kot pripadnik romske skupnosti terja zase v zvezi z dostopom do električnega omrežja, pa so v očitni koliziji z ustavno pravico do varnosti.
kaznivo dejanje razžalitve - javna oseba - izključitev protipravnosti - namen zaničevanja - pravica do svobode izražanja - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - osebnostne pravice - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Kdaj je protipravnost posega v osebnostne pravice izključena, je predmet ocene v vsakem posameznem primeru. Protipravnost je lahko izključena tudi, ko so izjave zelo ostre, surove in brezobzirne, če jih je še vedno mogoče razumeti kot kritiko določenega ravnanja ali stališča in ne kot napad na osebnost oškodovanca.
Sporna izjava je bila podana v okviru raziskovanja preteklosti. Obdolženec je kot publicist pri opravljanju raziskovalnega dela ob pregledovanju dokumentacije v arhivih ugotovil določene tematike, katerih razkritje je v javnem interesu. Upoštevaje slednje zato le ena beseda, čeprav groba, brez kakršnih koli drugih pokazateljev o obdolženčevem namenu zaničevanja, sama po sebi še ne pomeni, da je bila izrečena izključno z zaničevalnim namenom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.