Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016989
ZDZdr člen 39, 39/1. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 19, 32.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - prisilna hospitalizacija - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - vožnja motornega vozila - osebna svoboda - svoboda gibanja - izvedenec psihiatrične stroke
Pritožbeno sodišče sprejema neposredne ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, oprto tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter poročilo policije, da udeleženka zaradi svoje bolezni huje ogroža sebe in druge. Ni namreč zmožna kontrole svojega vedenja, ogroža naključne mimoidoče, v bolezenskem stanju je tudi že vozila avtomobil, v domačem okolju pa je agresivna.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018808
ZSKZ člen 14.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lovska organizacija - družbena lastnina - odplačnost pridobitve zemljišča - posebno varstvo kmetijskih zemljišč - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - posebna ureditev - ustavna presoja
Predlogu za prekinitev postopka in za začetek postopka ocene ustavnosti 14. člena ZSKZ že sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Vprašanje ustavne skladnosti določbe 14. člena ZSKZ je bilo namreč že rešeno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995, v kateri je ustavno sodišče obravnavalo identična dejanska in pravna vprašanja, ki jih je izpostavila tožena stranka v tem postopku.
Za vprašanje lastnine na kmetijskih zemljiščih ni odločilna dvojna narava lovskih organizacij ter da so načeloma lovske organizacije lahko imele lastno premoženje v zasebni lasti, temveč je bistvenega pomena specifična narava kmetijskih zemljišč, ki so tako v prejšnjem družbenopolitičnem sistemu kot tudi v postopku lastninjenja družbene lastnine po osamosvojitvi, uživala posebno varstvo in se jim je priznaval poseben pomen in status, kar se odraža tudi v posebni regulaciji pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, zaradi česar je nepomembno, ali je lovska organizacija kmetijsko zemljišče pridobilo odplačno ali neodplačno, ali je njen singularni pravni prednik na zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču v zemljiški knjigi na lovsko organizacijo vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je namreč po prenosu na lovsko organizacijo kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018191
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 3, 5, 7, 7/3, 13, 20, 21, 21/3. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1. ZIZ člen 38, 38/6, 140, 140/3, 141, 141/3, 141/4, 141/5, 141/6. OZ člen 434, 434/1, 434/2, 434/3. URS člen 155.
neizplačane devizne vloge - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - pravni interes - novela ZIZ-H - izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravnomočna sodna odločba - obresti in stroški postopka - prevzem izpolnitve - ugovor zoper informativni izračun - odpoved zahtevku - prenehanje obveznosti - verifikacijski postopek - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - akcesorna terjatev - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi
Upnica se s tem, ko ni vložila ugovora zoper informativni izračun, ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP (to je do 4. 7. 2015) že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
URS člen 155, 155/1, 155/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZOPNI člen 2, 2-2, 4, 4-1, 4-8, 4-10, 5, 5/2, 6, 27, 27/2, 27/3, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1. ZPP člen 181.
rok za vložitev pritožbe - uporaba pravil novele ZPP - prehodne in končne določbe - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - odsvojitev premoženja - retroaktivna uporaba zakona - protiustavnost zakona - razveljavitev neustavne zakonske določbe - dajatvena tožba - ugotovitvena tožba - pravna korist - lastnina države - dokazna ocena - izpodbojna zakonska domneva
V postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, le takrat, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni (več) mogoč. Nadomestni odvzem v obliki odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, torej ni mogoč v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe (na primer odsvojitev premoženja).
Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na ožje družinske člane (med katere sodijo tudi zakonci oziroma izvenzakonski partnerji obsojencev kataloških kaznivih dejanj in njihovi starši - 8. točka 4. člena ZOPNI), velja domneva o brezplačnem prenosu takega premoženja nanje oziroma za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (6. člen ZOPNI). Gre za izpodbojno domnevo. Tožena stranka jo lahko izpodbije, če izkaže, da je za premoženje plačala dejansko vrednost. Na tožeči stranki kljub temu ostaja breme navajanja dejstev in dokazov, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa (tretji in drugi odstavek 27. člen ZOPNI).
ZD člen 141, 222. OZ člen 131, 352, 1060. ZOR člen 154, 172. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - neskrbno ravnanje - protipravno ravnanje sodišča - zastaranje - krivdno ravnanje - zmotna uporaba materialnega prava - vmesna sodba
Nedvomno je podana odškodninska odgovornost države za tožeči stranki nastalo materialno škodo. V kolikor bi bila oporoka pokojne najdena pravočasno - že v letu 1993, bi namreč prišlo do oporočnega dedovanja.
Najmanj, kar bi moralo storiti Okrajno sodišče v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. je, da bi moralo bolj skrbno preveriti, ali se morebiti v hrambi pri Okrajnem sodišču nahaja tudi oporoka pokojne, še posebej zato, ker je na zapuščinski obravnavi bilo govora o oporoki pokojne.
Odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča ima podlago v 26. členu URS.
Država torej odgovarja, če so kumulativno podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med njima ter krivda povzročitelja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.
URS člen 27. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran
Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
ugovor neprištevnosti - prosta dokazna presoja - dodatno izvedensko mnenje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Prištevnost je pravni pojem, zato ocena o tem sodi v pristojnost sodišča in ne morebiti izvedencev psihiatrov. Odrejena naloga sodišča izvedencu ne more biti ocena obdolženčeve prištevnosti, ker gre za pravno vprašanje, na katero mora in lahko odgovori samo sodišče. Naloga izvedenca je torej lahko le ugotavljanje in ocena obdolženčeve zmožnosti razumevanja pomena svojega dejanja in zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. In ugotovitev oziroma podaja strokovnega izvida in mnenja prav glede teh okoliščin, je bila naloga obeh izvedencev v obravnavani zadevi, kot to izhaja iz odredb sodišča z dne 12. 5. 2017 in 22. 11. 2017. V skladu z izdanima odredbama, pa sta izvedenca tudi opravila svoji nalogi, saj sta z zapisom, da je bil obdolženi sposoben razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost imeti jih v oblasti pa je bila zmanjšana, a ne bistveno zmanjšana, odgovorila na postavljeno vprašanje sodišča glede teh relevantnih okoliščin, njune strokovne ugotovitve pa so bile podlaga sodišču za oceno obdolženčeve prištevnosti. Glede na takšne enotne ugotovitve obeh izvedencev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila prištevnost obdolženega v času izvršitve kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno, te svoje ugotovitve pa je v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi tehtno in prepričljivo argumentiralo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028368
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-14, 343. OZ člen 119. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. URS člen 22.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje pogodbenih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - jezikovna nejasnost določil - transparentnost pogodbenih pogojev - causa credendi - oderuštvo - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - enako varstvo pravic - oderuška pogodba - dokazno breme - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - delno zavrženje tožbe - zavrženje pritožbe
Pojasnilna dolžnost banke glede valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo izjave o prevzemu valutnega tveganja v samo pogodbo in tudi ne s presojo, ali so bili tožniki v vlogi posojilojemalcev s strani zaposlenih v banki opozorjeni na valutno tveganje.
Ali je bil posojilojemalec pravilno poučen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin v posamičnem primeru. Pri tem so pomembne vse informacije in dodatna pojasnila, ki so bila posojilojemalcu posredovana med pogajanji, vključno z oglasi, ipd. Pomanjkljive ugotovitve izpodbijane sodbe ne omogočajo zaključka, da je bil način izračuna anuitete bodisi v pogodbi bodisi v ustnih dogovorih ob sklepanju pogodbe tožnikom predstavljen na način, da so bili sposobni oceniti razsežnosti spremembe tečaja CHF v razmerju do EUR, v katerih so prejemali dohodke, in vpliv teh sprememb na njihovo pogodbeno obveznost v obdobju vračanja kredita.
Pri presoji o poštenem ravnanju banke in obstoju znatnega neravnotežja je treba upoštevati naravo storitve, ki je predmet pogodbe in vse okoliščine sklepanja pogodbe, predvsem pa, ali je banka glede na svoje strokovno zanje in izkušnje potrošnika seznanila s tveganji, ki jih je sprejel s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti in ki so posledica možnih sprememb menjalnega tečaja, in če ga ni, ali bi v primeru poštenega in pravičnega poslovanja lahko razumno pričakovala, da potrošnik take pogodbe ne bi sklenil, če bi ga z navedenimi tveganji seznanila. Upoštevati je torej treba, da je banka oziroma toženka pri sklepanju obravnavanih pravnih poslov nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožniki pa kot laiki brez posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli. V obravnavanem okviru je pomembno, ali je banka v svojih predstavitvah dajala prednost ugodnostim za tožnike, ali je enakovredno predstavila tudi možne slabe strani. Dolžnost banke, da kot finančni strokovnjak ravna vestno in pošteno in tako zagotovi potrošniku informacije, pa se seveda lahko nanaša le na informacije, ki so ji bile poznane ali bi ji morale biti poznane, ne pa tudi na tiste, za katere kot strokovnjak ni mogla in ji ni bilo treba vedeti. Pri presoji, ali je v sklenitveni fazi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, je potrebno oceniti, ali bi se posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v sferi tožnikov.
URS člen 134, 134/2. ZKP člen 277, 277/2, 435, 435/1, 437, 437/1. ZSS člen 70, 70/1, 71, 71c, 71c/3. ZS člen 7.
predhodni preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - imuniteta sodnika - procesna imuniteta - postopek v zvezi z imuniteto - dovoljenje državnega zbora - sodniška služba - sodniška funkcija - opravljanje sodniške funkcije - dodelitev sodnika - položaj sodnikov - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nepremoženjska korist - materialna imuniteta
Ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica, je sodišče zavrglo obtožni predlog.
Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena ZKP najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete.
Obdolženka je še vedno sodnica, ki je zgolj dodeljena na delo na Ministrstvu za pravosodje. V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe mirujejo, vendar dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena URS. Tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, je takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom ZS poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00016747
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193. URS člen 155, 155/1, 155/2.
obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanje
Ker z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.
URS člen 35, 39. ZVOP-1 člen 6, 6-1. ZIRD člen 68.
kršitev osebnostnih pravic - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - svoboda govora - objava osebnih podatkov - javni interes - pasivna legitimacija
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.