URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - normativna protipravnost - kvalificirana protipravnost - epidemija - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - omejevanje stikov zaradi epidemije - opravljanje gostinske dejavnosti - svobodna gospodarska pobuda - izguba prihodka
Pojem zakonodajne (normativne) protipravnosti zajema zakone, ki so neskladni z ustavo, ter tudi podzakonske predpise, ki niso skladni z zakoni ali ustavo. Ključno vprašanje v obravnavani zadevi zato ni stroga presoja nujnosti, strokovnosti, primernosti in sorazmernosti ukrepov, sprejetih v Odloku/25 (dejanska ocena ustavnosti Odloka/25), pač pa presoja o tem, ali so izpolnjene obvezne predpostavke za toženkino odškodninsko odgovornost (tj. odškodninsko odgovornost države), in sicer v prvi vrsti, ali je Vlada RS s sprejetjem Odloka/25 ravnala protipravno v smislu 26. člena URS oziroma hudo kršila ustavne določbe ali temeljne civilizacijske standarde.
Tožničino stališče, da je šlo pri začasni prepovedi oziroma omejevanju ponujanja in prodajanja gostinskih storitev neposredno potrošnikom za nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude, nima podlage v odločbah Ustavnega sodišča RS, saj se Ustavno sodišče RS v presojo o nujnosti, primernosti in sorazmernosti posameznih ukrepov ni spuščalo. Ker je presodilo, da je zakonska podlaga, na podlagi katere je bil sprejet Odlok/25, zaradi vsebinske nedoločnosti protiustavna, drugih očitkov niti ni presojalo. To pa pomeni, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam o protipravnosti ravnanja v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave RS.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - bipolarna afektivna motnja - psihotično dojemanje realnosti - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - čas zdravljenja
Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00078122
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5. OZ člen 136, 136/2.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - krivdni odpovedni razlog - prekomerni hrup - procesna sposobnost stranke - skrbništvo - duševna motnja - ugovor neprištevnosti - prehodna nerazsodnost - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega
V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078126
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - določitev vsebine pravnega standarda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - pogoj reverzibilnosti - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - vsebina tožbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - obresti
Povedano drugače: Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno (in že sam po sebi vključuje različne negativne posledice tako na premoženjskem kot nepremoženjskem področju), pa ob lojalni (evroskladni) razlagi ustreza standardu težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078151
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega pravnega reda, upoštevaje razloge sodbe C-287/22, reverzibilnost ni relevanten pogoj za presojo utemeljenosti začasne odredbe, s katero se zahteva začasno zadržanje izvajanja domnevno nične potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v tem potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Tako se s precejšnjo stopnjo verjetnosti nakazuje, da v primeru, če bi bili zahtevki tožnikov v tej pravdi utemeljeni, polnega učinka končne meritorne odločitve v tej pravdi in polnega učinka Direktive 93/13 ne bo mogoče zagotoviti brez začasnega zavarovanja, s katerim bi se zadržalo plačevanje mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi spornih pogodb. To pa je - poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe in verjetnosti obstoja terjatve na vračilo preplačanih zneskov - edini relevantni pogoj, ki ga je mogoče postaviti tožnikoma za utemeljitev predlaganega zavarovanja, če naj se določbe ZIZ in nacionalna sodna praksa razlagajo lojalno, kot nalaga sodba SEU C-287/22.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/3, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6.
svoboda izražanja - pravica do popravka objavljenega obvestila - pravica do popravka in odgovora - pravica do objave popravka - namen pravice do popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - objava popravka po ZMed - audiatur et altera pars - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Tožnik je bil v oddaji označen kot "najbolj znani proticepilec". Ta del prispevka je središče pravne presoje, znotraj katerega se ugotavlja, ali je bil s tako označbo prizadet zasebni interes tožnika, kakšen vtis si je ustvarila javnost glede stališč tožnika glede cepljenja ob ogledu oddaje, in znotraj tega okvira, ali obstaja interes javnosti, da se skozi nadaljnji dialog seznani s pogledom tožnika na označbo "proticepilec", kot to zahteva tožnik z objavo popravka. Za presojo pravovarstvenega zahtevka tožnika je namreč bistveno, kakšen vtis si je javnost ustvarila glede sporne označbe.
URS člen 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev - novela ZFPPIPP-H - način izvršbe - odlog izvršbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - standard obrazloženosti - najbližja oseba - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do pritožbe
Obrazložitev sklepa o zdravljenju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve mora temeljiti na konkretnih ugotovitvah o resnem ogrožanju (življenja, zdravja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075881
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje
Zgolj zapis v zapisniku o naroku, da se je udeleženkino stanje delno stabiliziralo in je bolj umirjena, še ne pomeni, da svojega zdravja in življenja ne ogroža več oziroma ga ne bi ogrožala, če bi bila odpuščena z oddelka pod posebnim nadzorom. Pripombe zoper takšno mnenje izvedenke odvetnik zadržane osebe na naroku ni podal. Izvedenka pa je sicer tudi pojasnila, da udeleženka potrebuje bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za obdobje 10 dni, kar pomeni, da njeno stanje ni takšno, ki bi narekovalo takojšnji odpust iz tega oddelka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076898
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 131, 134, 134/1, 178. ZPP člen 145.
svoboda izražanja - svoboda novinarskega izražanja - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do časti in dobrega imena - kršitev osebnostne pravice - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo - vročanje sodnih pisanj - sprememba naslova med pravdo - procesna sposobnost stranke - pogoji za izvedbo naroka - opravičilo stranke - pristop na narok
Tožnica je novinarka, kot taka vstopa v sfero javnosti. V predmetnem primeru ne gre za to, da bi javnost tožnica zanimala kot novinarka, torej relativno, v relaciji (odnosu) do njenega dela, se pravi da bi kaj izvedeli o njenem delu. Niti ne gre za to, da bi javnost pasla radovednost nad zasebnim življenjem relativno malo znane (tu je treba smiselno pritrditi pritožnici, da gre v tem pogledu za slehernico) novinarke. Bistveno je vprašanje, ali zadevne objave lahko prispevajo k razpravi v splošnem interesu družbe. Tukaj pa je odgovor pritrdilen. Predmetni prispevek (tako kot številni drugi, ki so v tistem času omenjali ali celo prikazovali tožnico (predmetni je ni)), se nanaša na vprašanje privabljanja golobov v stanovanjske prostore v relativno urbanem okolju, torej na način, da navedeno zaradi smradu oz. higienske oporečnosti lahko hudo moti sosede oz. bližnje stanovalce, lastnikom stanovanj, če ne gre za lastniška stanovanja (in stanovanja nesporno niso bila pritožničina, pač pa jih je imela v najemu), pa lahko povzroča tudi neposredno škodo. Gre torej za vprašanje spoštovanja mirnega sobivanja, lastnine in javnega zdravja, kar so nedvomno vprašanja javnega interesa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00084531
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2, 27, 29. KZ-1 člen 38, 45a, 86, 86/4, 86/8, 86/9, 240, 240/1. ZKP člen 3, 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12. ZS člen 15, 16, 83, 83/3. Sodni red (2016) člen 156, 158, 165, 166.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - postopek za nadomestitev kazni zapora - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - nujna procesna opravila - nujne zadeve - razpis naroka - domneva nedolžnosti - načelo neposrednosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska kazniva dejanja - pomoč pri kaznivem dejanju - namen kaznovanja - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - zavrnitev predloga - sodba zoper soobtožence - predmet sporazuma o priznanju krivde
Praviloma o NIK odloča sodnik, ki je izdal sodbo in je obsojenca spoznal. Če zaradi objektivnih razlogov tega sodnika ni, pa to samo po sebi ne utemeljuje potrebe po osebnem kontaktu s sodnikom, ki prevzame odločanje o NIK, saj je ta vezan na pravnomočno obsodilno sodbo in tudi pravnomočno izrečeno kazen ter okoliščine, ki so jo utemeljevale. Kazni sodnik v postopku odločanja o NIK ne spreminja, temveč jo nadomešča, če ugotovi, da za to obstojijo zakonsko določeni pogoji in ustrezne okoliščine na strani obsojenca, kar ni vezano (samo) na neposreden stik z obsojencem, temveč je potrebna primerna poizvedba in angažma s strani sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na okoliščine v času kaznivega dejanja (objektivne okoliščine) in ni upoštevalo osebnih okoliščin obsojenca (subjektivne okoliščine). Sodišče prve stopnje je temeljito presodilo in pretehtalo vse relevantne okoliščine. Na podlagi te celovite presoje je ugotovilo, da objektivne okoliščine primera prevladajo in da cilji kaznovanja iz 45.a člena KZ-1 ne bi bili doseženi, če bi bila obsojenemu določena NIK z družbeno koristnim delo ali zaporna kazen ob koncu tedna. Zato je sodišče pravilno odločilo, da subjektivne okoliščine ne upravičujejo NIK.
URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513. URS člen 35, 36, 37.
spor med družbeniki - pravica družbenika do informacije in vpogleda - vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - tajnost odvetnikovih podatkov - pravica do zasebnosti
Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075420
ZPP člen 48, 48/1, 191, 191/1, 191/1-1. ZPSVIKOB člen 3, 3/1, 9, 45. ZBan-1 člen 350a. ZRPPB člen 265. ZUstS člen 44.
krajevna pristojnost - izključna pristojnost - podrejene obveznice - odgovornost banke - odločba o izrednih ukrepih - plačilo odškodnine - neskladnost zakona z ustavo - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - razveljavitev zakona po ustavni odločbi - materialno sosporništvo - atrakcija pristojnosti - prehodne določbe
Ustavno sodišče je ZPSVIKOB v celoti razveljavilo, torej v času presoje pritožbenega sodišča izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru ni več določena. Po splošnih pravilih o pristojnosti je za prvo toženo stranko pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00075492
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41. URS člen 26, 26/1. UZITUL člen 13. ZDRS člen 12, 12/2, 40, 40/1. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 11/2, 13, 13/5. ZLPP člen 31, 31/1. ZPP člen 212, 216, 337, 337/1, 358, 358-5. OZ člen 324, 324/2.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - zavrnitev vloge za sprejem v državljanstvo - pravilnost odločbe - nepravilna odločba - izčrpanje pravnih sredstev - vzročna zveza - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pravna podlaga - uporaba ZPŠOIRSP - zastaranje - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev premoženjske škode - lastninski certifikat - pridobitev certifikata - izguba dohodka - povrnitev potnih stroškov - odločanje po prostem preudarku - povrnitev stroškov postopka
Tožnik uveljavlja protipravnost pravnomočne odločbe. Gre za upravno odločbo, ki je postala pravnomočna z odločitvijo Vrhovnega sodišča v upravnem sporu. Tudi pri upravnem odločanju je treba (smiselno) upoštevati nekatere omejitve odškodninske obveznosti države, kot veljajo pri sodnem odločanju. V odškodninskem sporu se sicer ne posega v pravnomočnost odločbe, ki naj bi bila napačna. Ta ostaja procesno nedotaknjena. Pravnomočnost odločbe zato ne preprečuje možnosti presoje, da je rezultat protipravnega ravnanja. Vendar pa je v primeru ugoditve odškodninski tožbi pravnomočna odločba vsebinsko razvrednotena. Zato je treba omenjeno stališče relativizirati. Za nastanek odškodninske obveznosti mora biti izpolnjena predpostavka, da je prizadeta stranka izčrpala vsa pravna sredstva (redna in izredna), s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne sodne odločbe, ne pa da se to razpravlja v postopku, ki za to ni predviden in se vzpostavlja položaj, ko nižje sodišče v odškodninskem sporu odloča o tem, ali je (naj)višje sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo pravo ali ne. Vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, v odškodninskem sporu, je zato mogoče samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhujše oblike protipravnosti. Pri slednji predpostavki gre za grobe kršitve sodniške dolžnosti, kot je sodniška samovolja pri razlagi prava, v nekaterih primerih tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja (oboje se izraža prek očitne napačnosti), korupcija, zloraba oblasti, nespoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku, grobe kršitve postopka. Takšnih okoliščin oziroma kršitev pa tožnik ni zatrjeval, zato tudi niso del dejanske podlage izpodbijane sodbe. Hkrati pa tožnik tudi ni izčrpal vseh pravnih sredstev, s katerimi bi dosegel odpravo odločbe o zavrnitvi njegove vloge za državljanstvo RS. Toženka utemeljeno izpostavlja okoliščino, da tožnik zoper sodbo Vrhovnega sodišča ni vložil ustavne pritožbe. Ta opustitev pa ima, zaradi strankine opustitve dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice, učinek prekinitve vzročne zveze med zatrjevano napačno odločbo in nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074342
URS člen 22, 33. ZOPNI člen 4, 4-8, 6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-4, 21, 21/3, 24, 24/1, 28. ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - zaseženo premoženje - premoženje nezakonitega izvora - prikrivanje premoženja - vlaganja v nepremičnino - financiranje investicij - finančna preiskava - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - odločanje brez razpisa naroka - viri sredstev
Predmet začasnega zavarovanja in začasnega odvzema ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem. Zato že iz tega razloga ni začasno zaseženo oziroma začasno odvzeto več, kot je potrebno.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00076632
OZ člen 178, 179. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 8. URS člen 15, 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
javno opravičilo - preklic izjave - odstranitev objave - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime - javni interes - relativno javna oseba - javni uslužbenec - nujnost posega - legitimen cilj - dolžnost poročanja - dolžna skrbnost novinarja - objektivno poročanje novinarja - žaljiva obdolžitev s tiskom - neresnične trditve - žaljivost izrazov - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - neposlovna odškodninska odgovornost - presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - šikaniranje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil v času objave spornega prispevka javni uslužbenec, torej relativno javna osebnost.
Da bi smela novinarka kritizirati ravnanja tožnika le, če bi bil ta (že) spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja, ne drži. V takšnem primeru bi bilo novinarsko poročanje tako omejeno, da bi bilo že poseženo v pravico do svobode izražanja. Mnogokrat se v družbi dogajajo nepravilnosti, ki niso inkriminirane, pa je nanje vseeno nujno opozarjati. Prav to je naloga in poslanstvo novinarskega poklica.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076813
ZIN člen 29, 29/2, 38, 38-4. ZP-1 člen 55, 55/2, 136, 136/1, 136/1-5. URS člen 29, 29-4.
inšpekcijski organ - postopek inšpekcijskega nadzora - prekrškovni postopek - sodelovalna dolžnost - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravice osumljenca - privilegij zoper samoobtožbo - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - ustavitev postopka o prekršku
Nadzorni in prekrškovni postopek se zagotovo vsebinsko prepletata. V postopku o prekršku se kot dokazni vir lahko uporabi vse, kar je bilo ugotovljeno v postopku z nadzorom, vendar pa to ne velja za položaj in pravice storilca. Za domnevnega storilca je zato bistveno vprašanje, kdaj zadeva iz inšpekcijskega (ali drugega) nadzora preraste v prekrškovno zadevo, saj ima od tega trenutka dalje zaradi kaznovalne narave postopka storilec drugačne pravice, vključno s pravico, da je opozorjen, da je predmet "preiskovanja in dokazovanja". S tem trenutkom namreč pridobi pravico privilegija zoper samoobtožbo. Trenutek, ko se spremeni narava postopka, s tem pa v razmerju do storilca tudi pravila, po katerih teče postopek, se opredeli z zaznavo suma storitve prekrška določenega storilca z dokaznim standardom, ki ustreza razlogom za sum, da je storil prekršek.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075028
ZKP člen 18, 18/2, 213č. ZIKS-1 člen 236c, 238, 238/1. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 26. URS člen 36.
izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - zavod za prestajanje kazni zapora - izvrševanje pripora - poškodba pripornika - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled prostorov - odvzem predmetov - pooblastila pravosodnih policistov - nezakoniti dokazi - pravni pouk o pravicah osumljenca - pričakovana zasebnost - nedotakljivost stanovanja
Glede problematiziranega postopanja pravosodnih policistov pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZKP v členu 213.č določa, da če s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ni drugače določeno, se glede spremljanja, zasledovanja, nadziranja, vzdrževanja reda in discipline, uporabe prisilnih sredstev, osebne preiskave in preiskave bivalnih prostorov za pripornike (obtoženec je bil v kritičnem času v priporu v drugi kazenski zadevi), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, je ZIKS-1, ki v prvem odstavku 238. člena določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, med drugim opraviti tudi pregled bivalnih prostorov. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, sprejet na podlagi ZIKS-1, pa v 26. členu podobno določa, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanje hišnega reda v zavodu med drugim opravljati preglede bivalnih in drugih prostorov. Dodatno 236.c člen ZIKS-1 določa, da se, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar na podlagi pisne odredbe vodje oddelka za varnost ali operativnega vodje, opravi pregled prostora v katerem biva obsojenec oziroma pripornik.
Upoštevaje obtoženčevo predhodno ravnanje - napad z nožem na pripornika D. D. ter izpoved pravosodnega policista B. B., da so pri obtožencu tudi v preteklosti že večkrat pri pregledu sobe našli prirejeno bodalo, so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravosodni policisti upravičeno sumili, da je v sobi obtoženca nedovoljena stvar in tako ravnali skladno z določbo 236.c člena ZIKS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075794
ZJZ člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 4/1-3. ZNB člen 1, 2, 3, 39, 39/1, 39/1-3. URS člen 17, 26, 35, 42, 51, 74. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 1, 15, 15/3, 16, 16/1.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - normativna protipravnost - kršitev ustavnih določb - kršitev temeljnih civilizacijskih standardov - dolžnost oškodovanca - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - subsidiarnost odškodninskega varstva
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS.
Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.