CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035208
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 346, 346/3, 352, 360, 454, 458, 458/1. ZS člen 17. Sodni red člen 160, 160/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22. SZ-1 člen 48, 48/1, 48/2. SPZ člen 118, 118/1.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - triaža - triažni sodnik - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - letni razpored sodnikov - dodelitev zadev - predodelitev zadeve drugemu sodniku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - pravica do izjave - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavna sklenitev pogodbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - sklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - višina vtoževane terjatve - odločitev o stroških - plačilo odvetniških stroškov
V obravnavani zadevi je sodila sodnica, izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom sodišča, zato strankama ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave.
Tožeča stranka je konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z iztoževano terjatvijo (iz naslova upravljanja in obratovanja večstanovanjskega objekta). S tem je prevalila trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
DRUŽINSKO PRAVO - TUJCI - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035132
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 32. DZ člen 161. ZPP člen 102, 102/1, 102/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - največja otrokova korist - tuje državljanstvo - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do tolmača - pravica do svobode gibanja - prepovedan prehod preko državne meje - neizvedba predlaganih dokazov - postavitev izvedenca - začasna preživnina - razporeditev preživninskega bremena - zvišanje preživnine - izvajanje stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - omejevanje stikov zaradi epidemije
Toženki svoboda gibanja in možnost prehajanja preko državne meje ni bila odvzeta. Omejena je toliko, da do dokončne odločitve o zadevi s seboj ne more odpeljati (tudi) mladoletne hčerke, kar je enkrat storila samovoljno in zaradi česar tožnik (oče) ni videl hčerke šest mesecev. Ker toženka nima celotnega uvida v korist mladoletne hčerke, bo morala sedaj počakati, da sodišče v tej pravdni zadevi pravnomočno odloči.
Toženkine zahteve po tem, da mora tožnik s testom izkazati, da ni okužen z virusom Covid-19, so pretirane. Tako kot se toženka ne testira, se tudi tožniku ni treba testirati, da bi lahko imel stike s hčerko.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - dopustnost pritožbe - smiselna uporaba določb - kršitev pravice do pravnega sredstva - prepozna pritožba
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Neprimernost smiselneuporabe navedene določbe tudi v postopku osebnega stečaja je temeljilo na ugotovitvi, da ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe, da je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja in da je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika, ne pa stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku nad pravno osebo, saj ta ni stranka tega postopka. Zapoved smiselne uporabe kot urejevano načelo in pomembno pravnotehnično sredstvo urejanja družbenih razmerij pa predpostavlja, da sta si urejeni in neurejeni položaj v bistvenem podobna. Če pa si primerjana položaja nista v bistvenem podobna, pravnega pravila, ki ureja določen položaj, ni mogoče uporabiti za drug (neurejen) položaj, saj takšna uporaba pravila ne bi bila smiselna. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034389
URS člen 22, 39. OZ člen 131, 179. KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - protipravnost ravnanja - pripravljalna vloga v pravdi - poseg v čast in dobro ime - razžalitev - objektivna žaljivost - žalitev - poseg v osebnostno pravico - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - tehtanje pravic v koliziji - svoboda izražanja
Pri tehtanju med pravico tožnikov do časti in dobrega imena ter pravico tožencev do svobode izražanja je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je šlo za izjavo med strankami v pravdnem postopku, v katerem so toženci zgolj varovali svoje pravice in je bila namenjena predstavitvi pravnih in dejanskih okoliščin, s katerimi so toženci želeli doseči zavrnitev tožbenega zahtevka, pri čemer so imeli toženci v opisanih dejstvih zadostno podlago za podajo vrednostne sodbe, in sicer da so talci tožnikov in da je poskus vzpostavitve solastnine šikanozen. Ker pravica do svobode izražanja, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, zajema tudi pravico do podaje osebnih občutkov in stališč v zvezi z vloženo tožbo, se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da toženci v navedenih okoliščinah niso imeli namena razžaliti tožnikov, niti ni izkazan njihov zaničevalni namen, saj so pripravljalno vlogo na sodišče vložili z namenom zaščite svojih pravic, poleg tega so opisane konkretne okoliščine z grožnjo po naselitvi v gospodinjstvo lahko sprožile čustveni odziv tožencev, ki se je izrazil z zapisanim v pripravljalni vlogi z dne 26. 1. 2018.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00036093
URS člen 33, 67. OZ člen 198. SPZ člen 36.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - neupravičena uporaba stanovanja - solastnina - uporaba stvari v solastnini - uporabnina - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - vrnitev premičnin - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - nedobroverni posestnik - pravni naslov za posest
V konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, zato načelo izravnalne pravičnosti zahteva, da se prepreči po eni strani prikrajšanje tožnika, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev toženke, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Zato mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo (198. člen OZ).
Ker ima tožnik v reverzu svojega delodajalca pravno podlago, da izvaja neposredno posest nad računalnikom in fotoaparatom kot nelastniški posestnik, ima na podlagi 36. člena SPZ pravico do sodnega varstva posesti iz naslova pravice do posesti.
Prizadetost posameznikovega interesa je odprt pravni pojem, ki se zapolni z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotovitev, da je bilo s spornim člankom poseženo v tožničino osebnostno sfero na tak način, da ima o sporni problematiki pravico podati svoje stališče, hkrati pomeni, da ji je toženec, kot odgovorni urednik medija, ki je sam izbral temo članka, dolžan omogočiti objavo popravka, s čemer pa še ne bo poseženo v čast in dobro ime medija, niti v pravico do svobode izražanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035959
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 50, 50/1.
posojilne pogodbe - fiktivna posojila - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neobstoječa pogodba - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - prepozno grajanje kršitev postopka - neprerekane trditve - neizvedeni dokazi - dokazna ocena - namen skleniti pogodbo - izročitev posojenega denarja - viri sredstev - priznanje dolga - ocena verodostojnosti izpovedbe - pravica do enakega varstva - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave
Toženec ni dokazal vira sredstev, ki naj bi jih tožnici posodil po štirih posojilnih pogodbah. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vse štiri posojilne pogodbe navidezne. Ker pravdni stranki nista imeli namena (pogodbene volje) skleniti posojilnih pogodb, so te fiktivne in posledično neobstoječe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038251
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna motnja
Ne glede na dejstvo, da ni bilo mogoče določiti celotne simptomatike, pa opisana ravnanja osebe, ki so nepredvidljiva, in ugotovitve izvedenca, potrjujejo, da je z izpodbijanim sklepom določeno zdravljenje osebe nujno potrebno, ker je izkazan obstoj duševne motnje, zaradi katere je huje ogroženo zdravje osebe, vzrokov ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izdaja sodbe brez razpisa naroka - razpis naroka - predlog za razpis naroka - pravica do izjavljanja - kršitev pravice do izjave - procesna kršitev - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje lahko izda sodbo brez glavne obravnave, čeprav so med pravdnima strankama sporna dejanska vprašanja, kadar ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP: da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ne v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so listinski dokazi zadoščali za sprejeto odločitev, nobena od strank pa ni predlagala izvedbe naroka za glavno obravnavo. Pravica do izjavljanja je bila toženi stranki v predmetnem sporu zagotovljena na popolnoma enak način kot tožeči stranki - tako v okviru pozivanja na predložitev vlog, kot tudi z vročanjem, lastnega zaslišanja pa tožena stranka niti ni predlagala, zato tudi izvedba naroka ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve. Zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa tudi ne kršitve pravic po 14. in 22. členu Ustave RS in 6. členu EKČP.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034394
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15. ZNP-1 člen 1, 1/1, 59. DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2, 265. ZIZ člen 272.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba - določitev stikov - pravica do družinskega življenja - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - predlagatelj
Začasno odredbo je mogoče izdati le, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Zakoni ne določajo, o čem sodišča ne smejo odločati, pač pa o čem so pristojna odločati. ZNP-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da se v nepravdnem postopku obravnavajo le tiste zadeve, za katere to zakon določa. Zakonske podlage za odločanje sodišč o stikih med odraslimi ljudmi ni. Nič drugače ni, če kdo ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi.
Tekom postopka lahko sodišče za zagotovitev pravic in koristi osebe, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postavi začasnega skrbnika po 265. členu DZ. ZNP-1 v 59. členu izrecno določa, da predlagatelj postopka ne more biti začasni skrbnik. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ko druga predlagateljica predlaga, da se jo do pravnomočno končanega postopka imenuje za skrbnico, je zato materialnopravno pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037556
ZDZdr člen 74, 74/1, 75, 75/1.
namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034487
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/2, 267/3. URS člen 22. Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 35. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-4. OZ člen 86.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - pravica do odstopa od pogodbe - obvestilo zavarovalnice - pojasnilna dolžnost - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti
Ničnost celotne pogodbe ne bi bila ustrezna sankcija za kršitev tožničine pravice do pouka o možnosti za odstop od pogodbe, predvsem ne v primeru, če podani pouk ni (povsem ustrezen in) pravočasen. V tem oziru pritožbeno sodišče pritrjuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nepravočasnega pouka pravica stranke do odstopa od pogodbe le ustrezno podaljšala, saj je bistvo ureditve v zagotovitvi, da zavarovalec prejme jasno informacijo glede pravice do odstopa in da ima na tej podlagi možnost omenjeno pravico (ob ustrezno dolgem razmisleku 14 do 30 dni) tudi izkoristiti.
Sodišče EU je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb in veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kar pomeni, da je namen oziroma smisel postavitve predhodnega vprašanja Sodišču EU v iskanju razlage (nejasne) evropske določbe (Sodišče EU je pristojno za odločanje o razlagi ali veljavnosti akta Unije, za razlago nacionalne zakonodaje pa je pristojno izključno nacionalno sodišče; primerjaj 267. člen PDEU). Ker v konkretnem primeru ne gre za to, pritožbeno sodišče potrebe po zahtevi za izdajo predhodne odločbe, katerega smisel je v preprečevanju napačne interpretacije evropskega prava oziroma v razjasnitvi kakšnega vidika razlage prava Unije, ne vidi. Nepomembno pa ni niti dejstvo, da pritožba omenjene zahteve ne utemeljuje niti z navedbami o tem, s kakšnim vprašanjem o evroskladni razlagi sporne določbe evropske direktive naj bi se bilo nacionalno pritožbeno sodišče dolžno obrniti na Sodišče EU.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033470
ZFPPIPP člen 300, 305, 305/2, 308, 312, 313, 314, 314/1, 314/3. URS člen 26.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - ločitvena pravica - izpodbijanje izločitvene pravice - posebna pravila v stečaju - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova
Terjatev pravdnih stroškov, ki so bili upniku prisojeni v pravdnem postopku po tožbi dolžnika proti upniku (Republika Slovenija) zaradi plačila odškodnine na podlagi 26. člena Ustave, ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Pravilo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP se uporablja tudi pri terjatvah iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Terjatev stroškov upravne izvršbe in glob, o katerih je organ odločal po uradni dolžnosti, kot izhaja iz priloženih izvršilnih naslovov, je terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
Upravne odločbe MOP, ki jih upnik navaja, so izdane v postopku javnega naročanja izbiranja ponudnika za odstranitev odpadkov. Tako prijavljena terjatev predstavlja strošek odstranitve odpadkov in ni terjatev iz prvega odstavka 314. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034885
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 77. ZPP člen 335, 336. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/a. URS člen 19, 19/1, 19/2.
socialno varstvo - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - oseba z duševno motnjo - nepodpisana pritožba - zavrženje pritožbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - učinek pravnomočnosti sklepa
Zakonski pogoji za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ niti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi niso izpolnjeni, so pa podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034486
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 152, 153, 153/1, 153/2.
odškodninska odgovornost države - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje drugega - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost - inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - pristojnost gradbenega inšpektorja - profesionalna skrbnost - nelegalna gradnja - inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji - sprememba gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta
Za odgovor na vprašanje, ali je gradbeni inšpektor ob odločanju kršil profesionalne standarde svoje službe, je ugotavljanje razlogov, s katerimi je gradbeni inšpektor utemeljil izrečeni inšpekcijski ukrep, ključno.
Kakršenkoli poseg v pravne interese oškodovanca še ne pomeni protipravnosti. Napake v postopku, pri dokazni presoji in pri uporabi materialnega prava, ki niso zunaj okvira pravne dopustnosti, ne utemeljujejo protipravnosti ravnanja oblastnega organa. Ravnanja oblastnih organov so protipravna le v primerih kvalificirane napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne.
V inšpekcijskem postopku so bila predmet obravnave zahtevna medsebojno prepletena pravna in dejanska vprašanja (ali je sporna gradnja rekonstrukcija ali novogradnja, nelegalna ali neskladna gradnja, ali se v primeru neskladne gradnje kot inšpekcijski ukrep lahko odredi odstranitev celotnega objekta, ali je na objektu mogoče ugotoviti dodatne neskladnosti – neskladnosti, ki niso bile ugotovljene z odločbo z dne 9. 2. 2009, ali je glede istega objekta možno izreči inšpekcijske ukrepe po 152. in 153. členu ZGO-1). Drugostopenjski upravni organ je večkrat (štirikrat) sprejel razlago prvostopenjskega upravnega organa, v nobeni od odločb drugostopenjskega upravnega organa (z izjemo zadnje) ali upravnega sodišča tudi ni izraženo stališče, da ni (več) pogojev za vodenje inšpekcijskega postopka. Prvostopenjskemu upravnemu organu (posledično pa tudi drugostopenjskemu upravnemu organu, ker njegove odločitve ni spremenil) ni mogoče očitati, da je nerazumno (arbitrarno) ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe (torej določbe, ki ne dopušča različnega tolmačenja). Glede vprašanja, ali sme upravni organ na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 odrediti uskladitev objekta s pogoji gradbenega dovoljenja tako, da naloži odstranitev celotnega objekta, ni bilo enotne in ustaljene sodne prakse (glej sodbi I U 1077/2010 in II U 439/2009, ki izvirata iz istega časovnega obdobja). Prvostopenjskemu upravnemu organu tako ni mogoče očitati arbitrarnega odstopa od takšne prakse, torej odstopa, za katerega ni navedel razumnih pravnih razlogov. Iz enakega razloga je neutemeljen tudi očitek o namerni prekoračitvi pooblastil. Prvostopenjski upravni organ ni nerazumno vztrajal pri ukrepih po drugem odstavku 153. člena ZGO-1, podlago za to je imel v pravnomočni odločbi z dne 9. 2. 2009.
KORUPCIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00034492
URS člen 26. ZIntPK člen 13, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 9.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - preprečevanje korupcije - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - javnost podatkov - objava osebnih podatkov - objava na spletni strani - zakonska podlaga - razlaga določb zakona - sporno pravno vprašanje - sodba vrhovnega sodišča
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določbe drugih zakonov), pritožbeno sodišče zaključuje, da je v trenutku objave KPK imela razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom. Te zakonske določbe so dajale tudi podlago za sklepanje (ki ni bilo očitno nerazumno, arbitrarno ipd.), da lahko KPK objavi tudi podatke o prejemkih posameznikov za dvanajst let, čeprav so roki hrambe za podatke pri Upravi za javne prihodke minili po desetih letih in čeprav 46. člen ZIntPK določa, da lahko KPK na svoji spletni strani objavi le podatke o dohodkih in premoženju funkcionarja, ki so bili pridobljeni v času opravljanja funkcije in eno leto po prenehanju funkcije. Šele naknadno je VSRS zavzelo stališče, da je tako tolmačenje KPK napačno in da bi za vzpostavitev spletne baze Supervizor morala obstajati jasna zakonska podlaga.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00033145
ZDZdr člen 39.
prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zdravljenje - alkoholizem - vožnja z alkoholiziranim voznikom - agresija
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
razlastitev - dejanska razlastitev - plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - povrnitev nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dejanski odvzem iz posesti - pravica do zasebne lastnine - osebnostna pravica
Tožnik zahteva plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema posesti dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja, s čimer se je odločil za nadomestitev njegovega prikrajšanja kot lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti.
Pravica do zasebne lastnine je sicer ustavno varovana pravica, vendar ne sodi med osebnostne pravice. Tudi pravica do zaupanja v pravo, pravica do mirnega uživanja lastnine in pravica do mirnega reševanja sporov, zaradi kršitve katerih naj bi tožnik tudi utemeljeval duševne bolečine, niso osebnostne pravice, zato tožnik svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ.
ZUstS člen 58. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/4, 14/4-2, 231. ZS člen 2, 2/2.
davčni dolg - davčna izvršba - insolventnost dolžnika - domneva o insolventnosti dolžnika - aktivna legitimacija upnika za predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija predlagatelja - začetek stečajnega postopka - ustavna pritožba
Izjemoma določba 58. člena ZUstS dopušča, da če je ustavna pritožba sprejeta, lahko senat ali ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pritožnika nista zatrjevala niti izkazala, da je Ustavno sodišče zadržalo izvršitev sporne davčne odločbe.