ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - trajanje ukrepa - določljivost - mnenje izvedenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-E člen 9. URS člen 2.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - vrednost prejete pomoči - višina vračila - valorizacija - socialna država
Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084956
URS člen 15, 15/3, 27 29, 34, 35, 36. ZKP člen 236, 236/3, 3 3/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. KZ-1 člen 173, 173/3.
zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do obrambe - sekundarna viktimizacija - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - domneva nedolžnosti - test sorazmernosti - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Varstvo mladoletne oškodovanke pred sekundarno viktimizacijo, ki bi lahko nastopila ob njenem zaslišanju v kazenskem postopku, ne sme prikrajšati obtoženca za učinkovito izvrševanje pravice do obrambe.
Kadar sta pri pridobivanju dokazov s strani "zasebnikov" ogrožani dve ustavni pravici, je treba opraviti tehtanje med pravicami v skladu s strogim testom sorazmernosti.
Odredbodajalec mora v odredbi po 219.a členu ZKP določno in samostojno obrazložiti poseg v pravico do (komunikacijske) zasebnosti, sledeč strogemu testu sorazmernosti (pismenost, nujnost, sorazmernost ukrepa).
URS člen 21, 22, 2a. ZKP člen 265, 307, 307/3, 371, 371/2, 369, 369/4, 377, 377/3.
sojenje v nenavzočnosti - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - psihiatrično izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - procesna sposobnost
Okoliščina, da je bilo v istočasno potekajočem kazenskem postopku odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, zadošča za resen dvom v obtoženčevo duševno stanje glede udeležbe v kazenskem postopku.
Izvedba naroka za glavno obravnavo v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca pomeni kršitev njegove procesne subjektivitete in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
pravica do izjave - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - kršitev načela konktradiktornosti - mednarodni element - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče s takim ravnanjem kršilo načelo kontradiktornosti, ki je uzakonjeno tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo dopustno od tega načela odstopiti, niti ti ne izhajajo iz podatkov spisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084766
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) točka 6. KZ-1 člen 186. ZKP člen 164, 178, 215, 216, 219, 245.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja - nujno preiskovalno dejanje - hišna preiskava - zaseg droge - nezakoniti dokazi - osredotočenost suma
Skupni prostori stanovanjskega bloka niso prostori, v katerih bi osumljenec upravičeno pričakoval zasebnost. Zato niso podane predpostavke za varstvo zasebnosti, niti kavtele, ki se nanašajo na hišno preiskavo. Policisti so zakonito opravili ogled kraja.
Če osumljenec o ogledu ni bil obveščen, izsledki ogleda niso nezakoniti dokazi, če je bil kazenski postopek kot celota pošten.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - odklanjanje zdravljenja
Le v primeru konkretnega ogrožanja in ne posplošenega predvidevanja o verjetnem ogrožanju življenja ali zdravja, sme sodišče v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZDZdr odrediti zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe.
V konkretnem primeru tudi zavračanja zdravljenja ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepa, da se udeleženec zaradi svoje duševne motnje sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega stanja in zato nanj ne more svobodno pristati.
institucionalno varstvo odraslih - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - odklonitev - oseba z duševno motnjo - posebni varovalni ukrepi - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih
Sodišče prve stopnje je izbiro socialnovarstvenega zavoda opravilo izmed zavodov, ki imajo verificiran varovani oddelek. Tak zavod namestitve ne more odkloniti zaradi kadrovskih težav. Zaradi težav, ki jih pravzaprav izpostavljajo vsi zavodi (nezadostna opremljenost), ne sme priti do situacije, da ostane brez zaščite in varstva oseba, ki zaradi svoje duševne bolezni in motnje potrebuje tako varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00084552
ZPP člen 7, 212, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 131, 178, 179, 299, 299/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - pravica do svobode izražanja - svoboda političnega izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - javna oseba - politik - javna razprava - kontekst podanih izjav - objektivna žaljivost - žaljiva vrednostna sodba - namen zaničevanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - očitek protispisnosti
Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na zaključku, da je toženec z oznako "fašist" uveljavljal svojo svobodo izražanja v dopustnih okvirjih, ter da zato ni podana protipravnost kot bistven element odškodninskega delikta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSM00083902
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZSKZDČEU-1 člen 23, 23/4. URS člen 18. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ekstradicijski postopek - predaja zahtevane osebe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - bivalne razmere v zaporu - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dosmrtni zapor
Pritožba ima prav, ko navaja, da postopek ekstradicije ni formalni postopek, v katerem bi za presojo, ali bodo v primeru predaje zahtevane osebe spoštovana zagotovila iz 3. člena EKČP, zadostovala pridobitev formalnih zagotovil države odrediteljice, temveč mora pravosodni organ, ki odloča o izpolnjenosti pogojev za predajo zahtevane osebe, o tem presojati na podlagi ustreznih dokazil, iz katerih je razvidno, ali so v državi odrediteljici podane minimalne zahteve, ki izhajajo iz 3. člena EKČP.
Sodišče prve stopnje bo pri pravosodnih organih ZK pridobilo podatke o tem, v katerem zavodu v ZK bo zahtevana oseba nastanjena in zahtevalo ustrezna pojasnila o razmerah za bivanje, ki tam vladajo. Po pridobitvi teh podatkov bo presodilo, ali bodo zahtevani osebi v primeru predaje zagotovljene pravice iz 3. člena EKČP, pri tem pa bo treba oceniti in se v razlogih odločbe opredeliti tudi do podatkov, ki izhajajo iz virov, ki jih je predložila obramba ter njenih navedb o nesorazmernosti predpisane kazni in položaja zahtevane osebe zaradi njenega porekla.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00083542
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do duševne integritete - poseg v človekove pravice - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa - nujni postopek - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - privolitev v psihiatrično zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
V 39. členu ZDZdr je že zakonodajalec zasnoval test, po katerem presoja sodišče sorazmernost posega v pravico do posameznikove osebne svobode (in pravice odkloniti zdravljenje). Kar mora v vsakem konkretnem primeru s pomočjo izvedenca storiti sodišče, je ugotoviti, katera konkretna ravnanja unikatnega posameznika utegnejo zaradi njegove duševne motnje pripeljati do resnih ogrozitev. Nato pa pretehtati, ali so ogrozitve dovolj otipljive in resne, ter ali jih je mogoče odvrniti mileje kot z intenzivnim, osebno svobodo omejujočim bolnišničnim zdravljenjem. Izraz sorazmernosti je tudi odreditev ukrepa za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti ogrožanja ne bo več.
Prvostopenjsko sodišče pritožnikovega golega zavračanja zdravljenja paranoidne shizofrenije ni a priori štelo za takšno ogrožanje zdravja, ki upravičuje sprejetje na oddelek pod posebnim nadzorom. Kot resno ogrožanje ni opredelilo samih po sebi psihotičnih stanj kot neposrednih simptomov nezdravljene psihoze, marveč usodne (nepovratne) posledice, ki jih ima kronifikacija bolezni na pritožnikovo kognitivno stanje. Ključna pri tem je na izvedensko mnenje in neposredno zaznavo razpravljajoče sodnice oprta ugotovitev, da se pritožnik ne zaveda svojega stanja (v dejanskih prvinah). Če bi se ga in bi ga torej svobodno sprejemal, bi bilo siljenje pritožnika k zdravljenju nedopusten poseg v njegovo pravico odločati o sebi. Tako pa pri izrekanju ukrepa velja domneva, da bi pritožnik, ko bi te prvine mogel razumeti, v zdravljenje verjetno privolil.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - pravica do povračila škode
Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta v izreku odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene uradne osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku.
Višje sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena ZP-1 za odvoz vozila in je upravičen zahtevek pritožnika, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal za odvoz vozila.
Tako kot za vsako vlogo tudi za pritožbo velja, da mora biti podpis na njej izviren, pri čemer za izviren podpis pritožnika šteje njegov lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu. Zahteva po izvirnosti podpisa izhaja tudi iz obsežne sodne prakse, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - zastavni upnik - prijava terjatve - vročanje vabila - test sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.
Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22, 23, 29. ZKP člen 502a, 502b, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - pošten postopek
Če sodišče obdolžencu ne vroči predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja oziroma ne počaka, da se izteče rok za odgovor, s tem prekrši obdolženčevo pravico do izjave in do kontradiktornega postopka, ki poleg drugih pravic konstruirata pošten kazenski postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082612
OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.
Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.
Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 410/1-3, 410/2, 413, 413/1, 413/2, 414, 414/1. URS člen 22.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - pravica do izjave - kontradiktornost - nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Če sodišče odgovora državnega tožilstva na zahtevo za obnovo kazenskega postopka ne vroči v izjavo obsojencu oziroma obrambi, s tem krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00082066
URS člen 26. OZ člen 168, 169. ZPP člen 7, 184, 184/2, 212.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - nezakonito delo organov - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obstoj škode - povrnitev premoženjske škode - obseg povrnitve škode - višina škode - izguba premoženjske koristi - izguba pričakovane premoženjske koristi - poslovni obrat - nepremičnina - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku - naprave in oprema - nezmožnost opravljanja dejavnosti - intelektualna lastnina - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - sprememba tožbe - vmesna sodba - pravnomočna sodba o podlagi terjatve - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - zavrnitev tožbenega zahtevka po pravnomočnosti vmesne sodbe - ugovor neobstoja vzročne zveze - dokazno breme glede višine terjatve - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - trditvena podlaga
Sodišče lahko kljub pravnomočno izdani odločitvi o podlagi tožbenega zahtevka zavrne tožbeni zahtevek.
Predmet odločanja v obravnavanem postopku je, ali je tožnik z zadostno verjetnostjo izkazal zatrjevano škodo, in ne, ali je ta v vzročni zvezi z ugotovljenim protipravnim ravnanjem, za katerega odgovarja toženka.
Nepremičnino tožnika je v izvršilnem postopku ocenil sodni izvedenec in cenilec po tržni vrednosti na dan 28. 11. 2001 v višini 50.681.611 SIT, kar preračunano znaša 211.490,60 EUR. To ceno kot ustrezno vrednost nepremičnine priznavata obe pravdni stranki. Ker prva in druga javna dražba nista bili uspešni, je bila nepremičnina 26. 8. 2003 prodana na tretji javni dražbi upnici za polovično vrednost 25.340.805 SIT oziroma 105.745,30 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožnikova nepremičnina prodana pod realno vrednostjo ter je bil tožnik zaradi prodaje v izvršilnem postopku oškodovan za razliko med ocenjeno in prodano vrednostjo nepremičnine. Da bi se prikrajšanje tožnika zaradi prodaje po nižji vrednosti odpravilo, mu je dolžna toženka to škodo nadomestiti.
Ker bi solenitetni priči s svojega položaja ob lestvi kot edinem dostopu na podstrešje nedvomno zaznali, če bi policisti s prenašanjem inkriminirajočega materiala podtikali dokaze, je bila pričama zagotovljena zadostna stopnja nadzora nad potekom hišne preiskave, ne glede na to, da se priči nista nahajali na podstrešju z ramo ob rami s policisti.