IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00057138
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 14. URS člen 46. ZVarD člen 1, 1/1, 2, 2/3, 5, 9. ZZdrS člen 49. ZZDej člen 56. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 3, 22.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - enako obravnavanje kandidatov - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - ugovor vesti - svoboda veroizpovedi - splav (abortus) - svobodno odločanje o rojstvu otrok - Zdravniška zbornica Slovenije - odmera nepremoženjske škode - objava sodbe
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
videz nepristranskosti sojenja - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - objektivna nepristranskost sojenja - razlogi za prenos pristojnosti - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča
Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da je nepristranskost sodnikov potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko pristranskost ali nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča.
Materialni udeleženci imajo pravico do vlaganja pravnih sredstev zoper meritorno odločbo, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Pritožba razdedinjene hčerke zapustnice je dovoljena.
Vprašanje razdedinjenja je bilo v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi, zato zapuščinskega postopka ni mogoče več prekinjati. Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljeno razdedinjenje dediča, ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048046
ZPP člen 5, 13, 206, 206/1-1. SPZ člen 99, 262. URS člen 22, 23, 25.
stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - sklenitev pogodbe - prenehanje stavbne pravice - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pravna podlaga - nesporna dejstva - prekinitev pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do informacije - vročitev predloga v izjavo - diskrecijska pravica sodišča - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048522
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. OZ člen 6, 6/1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno breme
Ker je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00046877
URS člen 26. ZPP člen 343a. ZUP člen 2. OZ člen 131. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/2, 26, 26/2, 39, 39/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ravnanje z odpadno embalažo - upravna zadeva - upravni postopek - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - odškodninska odgovornost države - izrek sodbe - očitna napaka - nadomestna sodba - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povračilo materialnih stroškov
Določba 343.a člena ZPP izdaje nadomestne sodbe ne omejuje le na razloge sodbe, pa tudi iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je mogoča sprememba tako obrazložitve kot izreka sodbe.
Pri obveznosti DROE za prevzem odpadne embalaže ne gre za upravno zadevo po 2. členu ZUP.
Objava deležev tako kot sklep Vlade, ki ga je nadomestil v kasnejši ureditvi, ni posamični akt, temveč je akt sui generis, s katerim je ministrstvo (tako kot kasneje Vlada) na podlagi podatkov o DROE, ki v okviru skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, in podatkov iz evidenc o masi embalaže, ki so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže ali pridobitelji embalaže, trgovci in končni uporabniki, ki so vključeni v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo), dali v promet, določilo deleže prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe za tekoče koledarsko leto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00081589
URS člen 24. ZIZ člen 15, 19, 29a, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 239, 268, 278. DZ člen 1, 2, 2/1. ZPP člen 212, 321, 322 , 332, 337, 356.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - prepovedana ravnanja - vsebinska presoja - prenehanje začasne odredbe - vsebina izreka sklepa - določnost izreka sklepa - oprava naroka v izvršilnem postopku - dokazno breme dolžnika - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nedenarna obveznost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršljivost odločbe - prepoved bodočih ravnanj - učinek sklepa o začasni odredbi - dvom v nepristranskost sojenja - naravni sodnik - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - objava sklepa - pravica do objave - dovolitev vpogleda v sodni spis - javnost sojenja - novinarska etika - varstvo zasebnosti - pojem družine - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - aktivna legitimacija - višina denarne kazni
Pritožnik graja razloge sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem, da je imel pravico do javne objave sklepa, s tem, da je večino osebnih podatkov upnikov anonimiziral, pri čemer pa je pustil imena in priimka obeh upnikov razkrita. Pritožbene trditve so materialnopravno napačne, odločitev sodišča prve stopnje pa materialnopravno pravilna. Pritožnik poskuša s svoje materialnopravno stališče obrazložiti tudi s sklicevanjem na izjavo za javnost Vrhovnega sodišča RS v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 4/2020, s katero se je Vrhovno sodišče RS opredelilo do pravice do vpogleda v sodne spise in s tem posredno do javnosti sojenja. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča je pravilno, vendar je potrebno vedno upoštevati, da je dolžnost tudi novinarjev, ko dostopajo do odločitev sodišč, spoštovanje novinarskega etike in varovanje zasebnosti strank in udeležencev, hkrati pa tudi kot v tem konkretnem primeru, sledenju dolžnosti, ki izhajajo iz sodnih odločb v vsakem konkretnem primeru, torej opustitvenih ravnanj, določenih v sklepu o izdaji začasne odredbe v tem postopku. Posledično je tudi pravno neupoštevna trditev pritožnika, da sta upnika s tem, ko sta v svoji vlogi navajala trditve glede zdravstvenega stanja matere in sestre, privolila, da so te prišle v javnost. Pritožnika namreč nista mogla predpostavljati, da bo dolžnik kljub izdani začasni odredbi in neupoštevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS oziroma neupoštevanjem uporabe 321. in 322. ter 332. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ, objavil praktično celoten sklep o začasni odredbi, zgolj z brisanjem emša in davčnih številk upnikov. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je iz objave jasno razvidno tako ime kot tudi priimek upnikov, s čimer je odločba v celoti personalizirana in posledično je v popolnosti določeno tudi za katero mater in sestro upnice gre. Objava neanominiziranih sodnih odločitev z objavo osebnih podatkov o zdravstvenem stanju matere in sestre upnice je torej v nasprotju z izdano začasno odredbo in ciljem, katerega zatrjuje dolžnik v pritožbi, to je javna razprava o razmerju med svobodo tiska in pravico do zasebnosti.
Pritožnik še trdi, da je potrebno pri denarni kazni upoštevati njen namen in ostale pravne institute, ki se v pravnem redu upoštevajo pri odmeri kazenske sankcije, kot denimo stopnja ogrožanja ali posega v zavarovano dobrino ter pravne vrednote ter vse ostale okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da se o višini prvotno zagrožene denarne kazni odloča že v okviru izdaje sklepa o začasni odredbi oziroma v ugovornem postopku, v tem konkretnem postopku pa je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo namen izdaje sklepa začasne odredbe v primerjavi s kršitvijo opustitvene dolžnosti dolžnika izrečene v sklepu o začasni odredbi.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - beseda strank - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvirnik in pisni odpravek sodbe - sklep o popravi sodbe - vodenje glavne obravnave
Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi zagovornici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki med starši in otroki - največja korist otroka - način izvrševanja stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - sodni izvedenec - izvedenec klinične psihologije - sum storitve kaznivega dejanja - dokazni postopek - pravice in dolžnosti staršev - izjava otroka - čustven odziv - samovolja - posebne okoliščine - izvršitev odločbe o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen
Starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine, zato pritožbeno sodišče pritrjuje izhodišču sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni razlogov za omejitev stikov predlagatelja z njegovimi hčerkami, temveč je v največjo korist otrok, da ohranjajo intenziven in obsežen stik z obema staršema.
Ob urejenih stikih je jasno, da vzgojo in varstvo izvaja tisti od staršev, pri katerem otrok takrat živi. Da bi bilo v to razmerje potrebno poseči z začasno odredbo, bi morale obstajati posebne okoliščine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047690
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 11a/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2. URS člen 31.
postopek o prekršku - kazenski postopek - kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - zavrženje kazenske ovadbe - umik predloga za pregon - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
Kazenski postopek je bil pogojen z voljo oziroma predlogom oškodovanca, da se storilca kaznuje za kaznivo dejanje, medtem ko se postopek o prekršku vodi neodvisno od volje oškodovanca, zato umik predloga za pregon kaznivega dejanja, ki je bil razlog za ustavitev kazenskega postopka, nima vpliva na vodenje postopka o prekršku.
vložitev tožbe - aktivna legitimacija za tožbo - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora - pravnomočnost odločitve - procesni rok - zakonski rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
O vprašanju pravočasnosti ugovora toženca, za obravnavo katerega se zavzema v predlogu, je bilo že pravnomočno odločeno. Ponovno odločanje o tem vprašanju zato ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047261
URS člen 22, 26.
škodni dogodek - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - pomota sodišča - kršitev enakega varstva pravic - izčrpanje vseh pravnih sredstev - ustavno sodišče - prekinjena vzročna zveza
Preozko je stališče tožnice v pritožbi, da mora stranka za odškodninsko odgovornost toženke, ki je izrazito subsidiarna, uporabiti zgolj vsa redna in izredna pravna sredstva, ki so ji v posamezni zadevi na voljo. Pravna teorija poudarja, da je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče sanirati sodniško napako.
S tem, ko je tožnica opustila vložitev nadaljnjega možnega pravnega sredstva, je bila vzročna zveza med očitano kršitvijo pri postopanju sodišča in zatrjevano škodno posledico prekinjena oziroma ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.
URS člen 15, 31, 31/1, 39, 40, 72. ZMed člen 26, 42.
mediji - TV oddaja - pravica do popravka - pravica do objave popravka - bistvena informacija - pravica do javnega obveščanja - svoboda izražanja - izvrševanje oblastne funkcije države - kritika - javni interes - aktivna legitimacija - pravica države do popravka na informacijo v TV mediju - konkurenca pravice do popravka in pravice do svobode izražanja - pravica do odgovora na objavljeno informacijo
Ker se sporna objava na TV nanaša na kritiko tožeče stranke, ko je izvrševala oblastno funkcijo države, ni mogoče ugoditi zahtevku za objavo popravka. Država sicer ima to pravico, vendar le v izjemnih primerih. Ustavna pravica do svobode izražanja ima odločilen pomen pri zagotavljanju delovanja najpomembnejših mehanizmov demokracije in je njeno temeljno poslanstvo zagotavljanje od predstavnikov oblasti nevsiljenih informacij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047607
ZZZDR člen 123, 127, 127/1, 133. OZ člen 132, 179. URS člen 35, 53.
dolžnost preživljanja otrok - preživninska dolžnost staršev - skupno in posebno premoženje zakoncev - povračilo preživninskih izdatkov - verzijski zahtevek - domnevni starši - zakonska domneva očetovstva - izpodbijanje očetovstva - starševstvo - zmota - osebnostne pravice - okrnitev osebnostne pravice - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - zavrnitev dokaznih predlogov
Vsakdo se lahko svobodno odloča, ali bo sklenil zakonsko zvezo oziroma osnoval zunajzakonsko skupnost z osebo, ki že ima otroke (ali jih pričakuje z drugim partnerjem), prav tako, ali bodo ti otroci živeli v njuni zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Preživljanja tujih otrok torej nikomur ni mogoče vsiliti proti njegovi volji.
Če tožnik doslej res ni vedel, da ni biološki oče toženkinih hčera, ki sta se rodili v njuni zakonski zvezi, ga ni mogoče obravnavati kot očima. V tem primeru namreč tožnik ni mogel oblikovati prave oziroma relevantne volje glede preživljanja toženkinih hčera; ker ju je v zmoti preživljal kot svoji lastni hčeri, ima po 133. členu ZZZDR pravico zahtevati povračilo teh izdatkov od toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00084522
ZPŠOIRSP člen 3, 6, 8, 8/5, 10, 11. OZ člen 131. ZUSDDD člen 1. ZPP člen 7, 8, 212.
izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - povrnitev škode - višina odškodnine - pavšalna odškodnina - pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa - uporaba ZPŠOIRSP - zapustitev republike slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode - denarna socialna pomoč - povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo in njegove meje - opozorilo nasprotne stranke - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu
Osebe, ki so bile nezakonito izbrisane iz registra stalnega prebivalstva RS (izbrisani) so upravičene do odškodnine po določbah ZPŠOIRSP po dveh poteh: v upravnem postopku (6. do 9. člen ZPŠOIRSP) se določi pavšalna odškodnina zgolj na podlagi dejstva, da je bila določena oseba izbrisana, upoštevaje obdobje izbrisa (50 EUR za vsak mesec izbrisa). Izbrisani, ki meni, da tako določena pavšalna odškodnina ne zadošča za povrnitev njegove celotne škode, ima možnost poleg upravno določene odškodnine zahtevati odškodnino tudi v sodnem postopku (10. do 12. člen ZPŠOIRSP), pri čemer se uporabljajo pravila zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP). To pomeni, da mora izbrisani kot tožnik v sodnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava izkazati vse predpostavke t. i. splošnega civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza, odgovornost povzročitelja škode pa se domneva; primerjaj 131. člen OZ). V pravdnem postopku se uporabljajo tudi splošna pravila pravdnega postopka, med drugim pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), kar pomeni, da mora tožnik konkretizirano navesti (zatrjevati) in dokazati vsa pravno pomembna dejstva v zvezi s škodo, vzročno zvezo in tudi višino škode. Vtoževane oblike materialne in/ali nematerialne škode je treba ustrezno razčleniti in obrazložiti.
Pritožba ne izpodbija ključnih razlogov prvostopenjske sodbe, da je tožnica (takrat še mladoletna) skupaj s svojo družino Slovenijo prostovoljno zapustila že pred izbrisom (14. 8. 1991), ko je odšla v Nemčijo. Zato se tudi pritožbeno sodišče strinja s prvostopenjskim, da je evidentno, da njen odhod iz Slovenije ne more biti v vzročni zvezi z izbrisom (ki se je zgodil šele leta 1992), navedbe tožnice, da naj bi Slovenijo zapustila zaradi izbrisa, pa so očitno neresnične in zavajajoče. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo (kar priznava tudi tožnica), da so jo nemški organi iz Nemčije vrnili v BIH, zato se tudi pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožnica iz Nemčije vrnjena v BIH, ni posledica izbrisa, temveč očitno dejstva, da je nezakonito prišla v Nemčijo in da tam ni uspela izposlovati dovoljenja za bivanje, nemški organi pa so jo očitno vrnili v BIH zato, ker je bila državljanka BIH. Navedb o tem, na podlagi katerih okoliščin so jo nemški organi vrnili v BIH, ali o tem, da bi želela, da jo nemški organi vrnejo v Slovenijo, tožnica v okviru trditev na prvi stopnji (do prvega naroka) sploh ni postavila (kar pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje), izvedba dokaza (vključno z zaslišanjem stranke) pa v pravdnem postopku trditev ne more nadomestiti.
ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12a, 12a/5. URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZDavP-2 člen 24. ZPP člen 105a.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo socialne države - enakost pred zakonom - pravica do pravnega sredstva - preiskovalno načelo
Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen. Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi v predlogu za taksno oprostitev (druga in četrta do sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Po pojasnjenem je z ustavnoskladno razlago in upoštevanjem argumenta teleološke redukcije potrebno oblikovati izjemno od zakonske zahteve, da mora predlagatelj navesti podatke in predložiti izjave in soglasja iz 12. člen ZST-1, kolikor se zahteva nanaša na podatke in izjave družinskih članov.
Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve oziroma če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni vedno mogoče pričakovati. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči. Drugačno razumevanje sodišča prve stopnje postavlja pred predlagatelja prekomerno oviro pri uresničevanju pravic do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047494
ZZZDR člen 105, 105/2, 106, 106/3, 130. DZ člen 135, 138, 138/2, 139, 151, 189. ZNP-1 člen 3, 23, 23/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
spori iz razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki med otrokom in staršema - starševska skrb - korist mladoletnega otroka - Konvencija ZN o otrokovih pravicah - šolanje - sklenitev sodne poravnave - nasprotni udeleženci - načelo ne bis in idem - bistveni vpliv na razvoj otroka - preživninska obveznost staršev - določitev preživnine - materialne zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca
Z vidika pravic staršev bi bilo najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da otrokova starša nista zmožna takšne stopnje dogovarjanja, da bi sodišče lahko ugodilo očetovemu predlogu za skupno starševstvo, saj na naroku za glavno obravnavo kljub poskusom nista bila sposobna doseči sporazumne rešitve, ne zadošča za zavrnitev možnosti določitve skupnega varstva in vzgoje.
Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so preživninske zmožnosti predlagateljice slabše. Določitev preživnine je odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja. Pri presoji zmožnosti udeležencev imata oba enako izhodišče: oba sta mlada, očitno delazmožna in z enako stopnjo izobrazbe. Vsak od njiju ima tudi breme preživljanja še enega otroka iz življenjske skupnosti z drugim partnerjem.